V razpravah Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljevanju: SEK) so bili večkrat podani predlogi za širitev njegovih pristojnosti in preimenovanje. Podobne predloge je predstavila Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (v nadaljevanju: mreža), ki sem jih komentiral v ločenem zapisu.
Zakon o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom-1) ne more širiti pristojnosti SEK-a izven področja, ki ga ureja. Podani predlogi odražajo nerazumevanje zakonskega okvira o elektronskih komunikacijah — tako slovenskega kot evropskega.
SEK v skladu z določbami 231. člena ZEKom-1 daje mnenja, priporočila in predloge glede zadev na področju elektronskih komunikacij, vključno glede varstva potrošnikov, invalidov in uporabnikov s posebnimi socialnimi potrebami na tem področju.
Področje elektronskih komunikacij ZEKom-1 široko opredeljuje kot :
- razvoj elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev;
- zagotavljanje učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij, učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra in elementov oštevilčenja, univerzalne storitve;
- varstvo pravic uporabnikov, vključno z uporabniki invalidi in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami;
- varstvo pravice do komunikacijske zasebnosti uporabnikov javnih komunikacijskih storitev.
Področje delovanje SEK-a je torej široko in ga SEK, kot pokaže pregled njegovega dela v tem mandatu, že doslej ni uspel v celoti pokrivati in sodelovati v vseh javnih posvetovanjih, niti o ključnih strateških dokumentih.
Širino področja lahko podrobneje zaobjamemo tudi s pojmi, ki jih opredeljuje zakonodaja. Pojmi, ki se uporabljajo v ZEKom-1, so določeni v 3. členu. Po prenovi evropskega zakonskega okvira o elektronskih komunikacijah, pojme, ki opredeljujejo področje elektronskih komunikacij, v glavnem določa Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah, kjer so v uvodnih recitalih navedene še druge direktive, ki so doslej pokrivale področje elektronskih komunikacij. Slovenska zakonodaja pri definicijah praviloma sledi evropski zakonodaji.
Zaradi tehnološkega razvoja in konvergence seveda prihaja do določenega pokrivanja področij. Največkrat se omenja medije in radiodifuzijo, ki pa sta v našem primeru v pristojnosti Sveta za radiodifuzijo, ki je ustanovljen na podlagi Zakona o medijih. Pristojnosti SEK-a glede radiodifuzije in avdiovizualnih medijskih storitev se tako nanaša jozgolj na omrežja in storitve, ki omogočajo dostop do omrežja, ne pa na vsebine. Naslednje, ki se omenjajo, so storitve informacijske družbe, ki se običajno opravljajo odplačno, na daljavo, elektronsko in na posamezno zahtevo prejemnika storitev. Tudi te storitve so predmet druge zakonodaje.
Zaradi tehnološkega razvoja in konvergence seveda prihaja do določenega pokrivanja področij. Največkrat se omenja medije in radiodifuzijo, ki pa sta v našem primeru v pristojnosti Sveta za radiodifuzijo, ki je ustanovljen na podlagi Zakona o medijih. Pristojnosti SEK-a glede radiodifuzije in avdiovizualnih medijskih storitev se tako nanaša jozgolj na omrežja in storitve, ki omogočajo dostop do omrežja, ne pa na vsebine. Naslednje, ki se omenjajo, so storitve informacijske družbe, ki se običajno opravljajo odplačno, na daljavo, elektronsko in na posamezno zahtevo prejemnika storitev. Tudi te storitve so predmet druge zakonodaje.
SEK je že doslej v nekaterih razpravah presegel svoje pristojnosti. Zaradi tega ni nastala posebna škoda, so pa mnenja, s katerimi SEK presega svoje pristojnosti, nelegitimna. Tako kot le čevlje sodi naj Kopitar, tudi za SEK velja, da naj sodi le tisto, za kar je po zakonu pristojen. Pri tem ne gre zgolj za pristojnost, ampak tudi za domnevo strokovnosti, ki je podana za področje elektronskih komunikacij. Mnenje, ki presega področje elektronskih komunikacij, se lahko razume kot nestrokovno in nelegitimno. Podobno bi bilo mnenje SEK-a vzeto kot nestrokovno, če bi Državni zbor v SEK imenoval člane, ki niso strokovnjaki s področja elektronskih komunikacij, in jim stroka ne bi priznala strokovnosti, ki nedvomno mora temeljiti na izobrazbi, strokovnih referencah in daljši dobi profesionalnega delovanja (npr. 10 let), vse troje na področju elektronskih komunikacij.
Predlogi za spremembo imena
Na podlagi razumevanja področja elektronskih komunikacij in pojmov, ki področje opredeljujejo, ni potrebe, da se v ime SEK-a dodaja pojem storitev (npr. Svet za elektronske komunikacijske storitve), ker pojem »elektronske komunikacije« zajema vse vidike elektronskih komunikacij, vključno s storitvami in omrežji. Pojem »elektronske komunikacije« v smislu definicij, na katerih temelji evropski pravni okvir za elektronske komunikacije, je širši od »elektronskih komunikacijskih storitev«. O spremembi imena bi lahko razmišljali kvečjemu ob večjih spremembah pristojnosti SEK-a.
No comments:
New comments are not allowed.