Pages

Friday, 22 November 2019

Mnenje o predlogih Mreže NVO-VID za novi zakon o elektronskih komunikacijah

41. redna seja SEK (22. november 2019)
Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (v nadaljevanju: mreža) je na Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljevanju: SEK) naslovila svoje predloge v okviru priprave novega področnega zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki jih je posredovala Ministrstvu za javno upravo. Objavljam komentar predlogov mreže.

Pripombe na 229. člen ZEKom-1


Mreža je v pripombah na 229. člen obstoječega Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom-1), ki ureja SEK, predlagala:
  1. da se področje delovanja SEK-a razširi na varstvo interesov prebivalcev na področju elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji;
  2. da sestava SEK-a zrcali interese različnih skupin uporabnikov elektronskih komunikacij.
Spremembe, ki jih je v zvezi z 229. členom ZEKom-1 predlagala mreža, so namenjene predvsem vključevanju predstavnikov nevladnih organizacij v SEK, kar nedvomno izhaja iz obrazložitve predlaganih sprememb, češ da bi sestava SEK-a morala odražati širšo sliko civilne družbe in da bi SEK poleg potrošniških, invalidskih in izobraževalnih organizacij moral vključevati tudi predstavnike nevladnih organizacij, ki delujejo na področju informacijske družbe in digitalizacije. 

Mreža je svoje stališče dodatno utemeljila, češ da elektronske komunikacije vplivajo na delovanje celotne družbe oz. na življenje vseh njenih prebivalcev in da elektronske komunikacije niso omejene le na digitalni trg in posledično na potrošnike kot ciljno skupino.

Celotna utemeljitev mreže je dostopna v dokumentu na njihovem spletišču.

Komentar predlogov

Uvodoma je treba izpostaviti, da mreža ne razume mej med elektronskimi komunikacijami, storitvami informacijske družbe in avdiovizualnimi medijskimi storitvami (oz. medijske vsebinami). Mreža pri svojih predlogih izhaja iz predpostavke, da ZEKom-1 ureja ali naj bi urejal storitve in vsebine elektronskih komunikacij. To seveda ne drži, saj storitve informacijske družbe in avdiovizualne medijske storitve (oz. medijske vsebine), niso predmet urejanja v zakonodaji o elektronskih komunikacijah. Predlogi mreže temeljijo na zmotni predpostavki, da je SEK pristojen za področje informacijske družbe. Zato je neprimeren tudi njen predlog, da se v SEK vključi predstavnike nevladnih organizacij, ki delujejo na področju informacijske družbe in digitalizacije, ki presega vsebinski okvir zakonodaje, ki ureja elektronske komunikacije. Poleg tega ZEKom-1 Zakon pa tudi sicer določa, da morajo biti člani SEK strokovnjaki s področja elektronskih komunikacij.

Predlog pod točko 1) ni skladen z namenom zakona, ki ureja elektronske komunikacije. Razvoj elektronskih komunikacij je sicer res namenjen posredno tudi spodbujanju gospodarskega in družbenega razvoja v državi, vključno z razvojem informacijske družbe, vendar pa zakon ne more naložiti varstva interesa prebivalcev na splošno, ker ta interes zakonsko ni natančno opredeljen in ga ne opredeljuje niti evropska zakonodaja, ki ureja področje elektronskih komunikacij. Zakonsko so natančno opredeljeni interesi uporabnikov, naročnikov in potrošnikov. Pri uporabnikih so v zakonu posebej izpostavljeni invalidi, starejši uporabniki in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami.

Predlog pod točko 2), katerega namen je, da se v SEK vključi predstavnike nevladnih organizacij, ki delujejo na področju informacijske družbe in digitalizacije, strokovno ni dovolj utemeljen. Izhaja namreč iz predpostavke, da bi sestava SEK morala odražati širši nabor ranljivih družbenih skupin, med katere poleg invalidov sodijo tudi socialni šibki in starejši, da bi zagotovili varovanje interesov čim širšega kroga prebivalcev kot končnih uporabnikov storitev (in vsebin) elektronskih komunikacij.

ZEKom-1 posebej ščiti predvsem tiste posebne kategorije uporabnikov oz. potrošnikov, ki jim poseben status priznavajo mednarodne konvencije, evropska zakonodaja in slovenska ustava. V tem duhu so tudi določbe, ki urejajo sestavo in pristojnosti SEK-a. 

Mreža je v svojih predlogih spregledala, da je obravnava potreb posebnih družbenih skupin, še posebej uporabnikov invalidov, starejših uporabnikov in uporabnikov s posebnimi socialnimi potrebami, naloga Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija), kot to že sedaj urejata 195. in 197. člen ZEKom-1, ki določata, da mora agencija prispevati k razvoju notranjega trga med drugim tako, da »poskrbi, da uporabniki, vključno z uporabniki invalidi, starejšimi uporabniki in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami v kar največjem obsegu izkoristijo ugodnosti v smislu izbire, cene in kakovosti« in da mora agencija podpirati interese državljanov med drugim tako, da »obravnava potrebe posebnih družbenih skupin, še posebej uporabnikov invalidov, starejših uporabnikov in uporabnikov s posebnimi socialnimi potrebami.«

V kolikor varstvo pravic in interesov skupin potrošnikov, ki jih naslavlja mreža, ni ustrezno, je primerneje, da se dopolni določbe, ki urejajo delovanja agencije, ne pa da se skuša te pravice in interese uveljavljati prek SEK-a, kar je nedvomno manj učinkovito. 

Nevladne organizacije lahko tudi sicer svoje interese in interese svojih članov že sedaj mnogo bolj učinkovito in predvsem pregledno naslavljajo v javnih posvetovanjih in neposredno pri pristojnih državnih organih.

Ob predlogih mreže je treba izpostaviti še dejstvo, da se skupine potrošnikov, ki jih naslavljajo njihovi predlogi, s svojimi problemi doslej niso pogosto obračale na SEK.

Pripombe na 231. člen ZEKom-1


Mreža je podala pripombe tudi na 231. člen ZEKom-1 in predlagala, da se naloge SEK-a razširijo na družbene izzive na področju elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji, ki jih široko opredeli.

Komentar predloga

Predlog mreže strokovno ni utemeljen. Mreža pri svojem predlogu izhaja iz predpostavke, da lahko zakon, ki ureja elektronske komunikacije, pristojnosti SEK-a razširi na področja, ki jih ureja druga zakonodaja, kar seveda ne drži.

Ob tem velja izpostaviti, da SEK pri presoji učinkov posameznih ukrepov regulacije lahko do neke mere upošteva vplive na gospodarski razvoj in družbo, vendar pa ZEKom-1 presoje ukrepov regulacije, vključno z njenimi učinki na družbo, posebej ne ureja. Tovrstnih pristojnosti na način, kot ga je opredelila mreža, ne ureja niti Direktiva (EU) 2018/1972. Iz tega izhaja, da ni zakonske podlage za splošno širitev SEK-ovih pristojnosti, ki jih predlaga mreža.

No comments:

Post a Comment