Mnenje o preglednosti in objavi informacij

41. redna seja SEK (22. 11. 2019)
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (v nadaljevanju: agencija) je marca 2019 objavila portal eAnalitik, ki je namenjen predstavitvi podatkov o slovenskem trgu elektronskih komunikacij. Agencija pa podatke še zmeraj objavlja v agregirani obliki in v obliki tržnih deležev. Svet za elektronske komunikacije (v nadaljevanju: SEK) je že v mandatu 2011–2016 opozoril agencijo in pristojno ministrstvo, da je opuščanje objave posamičnih podatkov nesprejemljivo, saj tovrstni podatki niso nikakršna poslovna skrivnost. Agencija se namreč ves čas izgovarja, da razčlenjenih podatkov ne more objavljati, ker jih zavezanci označujejo kot poslovno skrivnost.

V skladu z določbami 201. člena ZEKom-1 morajo fizične in pravne osebe, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma izvajajo elektronske komunikacijske storitve (v nadaljevanju: operaterji in ponudniki storitev), dati agenciji na podlagi njene pisne zahteve na voljo vse podatke in informacije, s katerimi razpolagajo, vključno z listinami in finančnimi podatki, ki jih agencija potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti po ZEKom-1. Sedmi odstavek istega člena pa nadalje določa, da mora agencija pri posredovanju in uporabi zaupnih podatkov in informacij poskrbeti, da se ohrani stopnja njihove zaupnosti. 

Ker operaterji in ponudniki storitev objavi informacij v agregirani obliki ne nasprotujejo, pravne podlage za objavo tovrstnih informacij torej ne izpodbijajo. S pavšalnim določanjem poslovne skrivnosti onemogočajo le objavo posamičnih informacij. Zaupnost podatkov določajo na podlagi 39. člena Zakona o gospodarskih družbah in na podlagi Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS).

V skladu z 2. členom ZPosS je poslovna skrivnost določena na naslednji način:

»(1) Poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
– je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
– ima tržno vrednost;
– imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
(2) Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.
(3) Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.«

Iz določb 2. člena ZPosS izhaja, da informacije, ki jih zbira agencija od operaterjev in ponudnikov storitev, niso skrivnost v smislu prve in druge alineje 1. odstavka 2. člena ZPosS. Zato bi agencija že sedaj večino podatkov lahko objavila v dezagregirani obliki in z absolutnimi vrednostmi. V koliko bi operaterji in ponudniki storitev zoper agencijo sprožili sodne postopke, bi agencija takšno javno objavo informacij na sodišču z lahkoto ubranila.

Temu pritrjuje tudi pregled praks v drugih državah članicah EU, pa tudi izven EU, kjer regulatorji običajno objavljajo podrobne informacije o trgu, ponekod ne le po posameznih operaterjih, ampak tudi geografsko segmentirane. 

Izgovori agencije kažejo na njeno birokratsko držo in razlago zakona v korist industrije. V kolikor je zares prepričana, da za objavo informacij nima pravne podlage, bi v teh letih lahko zahtevala spremembo zakona, saj je bil po letu 2012, ko je bil sprejet, ZEKom-1 že petkrat noveliran.

Obveznost objave informacij narekuje tudi Direktiva (EU) 2018/1972, ki v členu 20(4) določa, da države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni in drugi pristojni organi objavijo informacije, ki prispevajo k odprtemu in konkurenčnemu trgu, v skladu z nacionalnimi predpisi o javnem dostopu do informacij ter ob upoštevanju pravil Unije ter nacionalnih pravil o poslovni tajnosti in varstvu osebnih podatkov.