Prejšnji teden je Telekom Slovenije objavil novico, da je Upravno sodišče v sodbi, opr. št. I U 1871/2013-30, izdani 9. decembra 2014, potrdilo odločbo Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK), opr. št. 3072-2/2004/132, z dne 25. oktobra 2013, v kateri je ta ugotovila, da je Telekom od 1. decembra 2002 do 5. septembra 2005 zlorabljal prevladujoč položaj na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa z bitnim tokom prek bakrenega omrežja v Republiki Sloveniji.
O zlorabi smo obširno pisali v članku Paketna prodaja ISDN in ADSL, zgodba še ni končana. Postopek ugotavljanja zlorabe je trajal deset let, medtem ko je od začetka zlorabe preteklo že trinajst let (po prvotni odločbi celo štirinajst let). AVK je postopek uvedel šele leta 2004 in prvič o zlorabi odločil leta 2008, a je Upravno sodišče v sodbi opr. št. U 952/2008 z dne 18. novembra 2009 takratno odločbo odpravilo. Druga odločba se ne razlikuje bistveno od prve. Glavna razlika je, da je čas trajanja zlorabe skrajšan, in sicer je bil v prvotni odločbi od 17. januarja 2001 do 5. septembra 2005.
Odločitev AVK je pomembna, saj potrjuje Telekomovo protikonkurenčno ravnanje, s katerim je temeljito preoblikoval trg dostopa do interneta, kar uporabniki občutimo še danes. Pri zlorabi je Telekom od kupcev priključkov ADSL zahteval, da predhodno kupijo še priključek ISDN, čeprav za to ni bilo nobenega tehničnega razloga. To je bila čista poslovna odločitev, s katero je Telekom potrošnikom vsilil ISDN in s tem prodal nekaj deset tisoč priključkov, s čimer je potrošnike neupravičeno prikrajšal za priključnino na ISDN in še za razliko med naročnino za priključek PSTN in precej višjo naročnino za priključek ISDN. Telekomovo odločitev so zagovarjali izvedenci iz ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, pomembna pa je tudi informacija, da je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve sprva ovirala delo AVK, ko kljub večkratnim pozivom ni odgovorila na vprašanje, ali je tehnično nujno potrebno ob zakupu priključka ADSL hkrati zakupiti tudi priključek ISDN.
Nekaj deset tisoč oškodovanih naročnikov bi sedaj lahko tožilo Telekom in zahtevalo vračilo nepotrebnih stroškov, s katerimi je Telekom neupravičeno obogatel za več milijonov evrov. Verjetnost, da se bo veliko število oškodovanih naročnikov odločilo za tožbo, je majhna, saj Slovenija svojih državljanov ne ščiti z institutom skupinskih tožb.
No comments:
Post a Comment