Objavljen novi zakon o elektronskih komunikacijah

V Uradnem listu RS št. 109/2012 z dne 31. decembra 2012 je objavljen novi zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Zakon stopi v veljavo 15. dan po objavi v uradnem listu.

Sprejet nov zakon o elektronskih komunikacijah

Državni zbor je v okviru 9. redne seje dne 20. decembra 2012 s 73 glasovi za in 3 proti sprejel nov zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki v slovenski pravni red prenaša spremembe evropske zakonodaje s področja elektronskih komunikacij. 

Slovenija je s prenosom  krepko zamujala. Rok za prenos sprememb evropske zakonodaje se je iztekel 25. maja 2011. Evropska komisija je na pristojnem evropskem sodišču dne 3. in 4. septembra 2012 proti Republiki Sloveniji vložila dve tožbi (C-407/12, C-406/12). V vsaki izmed tožb je Komisija sodišču predlagala, da Republiki Sloveniji zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 260(3) PDEU naloži plačilo denarne kazni v znesku 6.531,84 evrov na dan (skupaj 13.063,68 evrov), šteto od dneva razglasitve sodbe.

Pristojno ministrstvo je zakon pripravljalo skoraj tri leta. V tem času je bilo opravljenih več javnih obravnav, v katerih je zainteresirana javnost lahko podala svoja mnenja. Strokovne službe so imele zahtevno nalogo in upamo lahko, da so jo dobro opravile.

Svet za elektronske komunikacije je bil med najaktivnejšimi predlagatelji pripomb v času priprave in sprejema ZEKom-1. Strokovne službe so večino njegovih predlogov upoštevale.  Kljub temu so ostala področja, ki jih pripravljavec zakona ni želeli spreminjati. Med njimi izpostavljamo nevtralnost interneta, pomanjkljiv nadzor nad delom regulatorja ter neustrezno urejeno vodenje in odločanje regulatorja.

Zaključek svetovne konference o mednarodnih telekomunikacijah

Danes se je v Dubaju zaključila svetovna konferenca o mednarodnih telekomunikacijah (WCIT). Sprejeta so bila prenovljena mednarodna telekomunikacijska pravila (ITR). Končno besedilo pogodbe je podpisalo 89 od 144 prisotnih delegacij držav članic ITU. Prvič v zgodovini ITU se je zgodilo, da je končne dokumente konference podpisalo manj kot petdeset odstotkov držav članic. Še dva dni pred zaključkom je obstajala realna možnost za dosego konsenza, ki jo je razblinilo izsiljeno glasovanje o preambuli in kasneje še internetni resoluciji.

Opredelitev držav do ITR:
črno obarvane države: so podpisale;
rdeče obarvane države: niso podpisale;
sivo obarvane države: niso na seznamu ITU.

Zanimiva je vzporednica s svetovno konferenco o telegrafiji in telefoniji WATTC-88 v Melbournu leta 1988. Tudi takrat so bila velika razhajanja med državami in je bilo soglasje doseženo šele na zadnjem plenarnem zasedanju. Ko pa dogovor bil dogovor dosežen, so vse države članice ITU s pooblastili zaključne dokumente konference tudi podpisale. Do danes ga je ratificiralo 178 držav.

Med 55 državami, na čelu z Združenimi državami Amerike, ki končnih dokumentov niso podpisale, je kar 31 od skupno 34 članic OECD in vse članice Evropske unije. Konferenca, ki si je deklarativno prizadevala za zmanjševanje digitalnega razkoraka, je prinesla novo delitev sveta. Države članice, ki so izrazile zadržke in končnih dokumentov konference niso podpisale, lahko pogodbo kasneje kljub temu ratificirajo. Možnosti, da bi si večina držav premislila in pogodbo vendarle ratificirala, so v tem trenutku majhne. Mnogo bolj verjetno je, da se bo WCIT v zgodovino zapisal kot neuspel poskus sprememb mednarodnih telekomunikacijskih pravil in kot polom tako v političnem kot tudi tehničnem smislu.

V Dubaju začetek svetovne konference o mednarodnih telekomunikacijah

Danes se v Dubaju pričenja svetovna konferenca o mednarodnih telekomunikacijah (angl. World Conference on International Telecommunications – WCIT-12), ki bo trajala do 12. decembra. Svetovno konferenco organizira Mednarodna telekomunikacijska zveza (angl. International Telecommunications Union – ITU), ki je specializirana agencija Združenih narodov.

Namen konference WCIT je prenoviti Mednarodna telekomunikacijska pravila (angl. International Telecommunications Regulations – ITR), sprejeta na svetovni konferenci uprav za telegrafijo in telefonijo (angl. World Administrative Telegraph and Telephone Conference) v Melbournu leta 1988 (WATTC-88). V veljavo so stopila leta 1990.