Kako koronavirus vpliva na internet

Priča smo največjemu globalnemu eksperimentu dela od doma. Pandemija koronavirusa je prisilila podjetja, javno upravo in šole, da spodbujajo delo in izobraževanje od doma. Uporaba spletnih izobraževalnih platform, sporočilnih sistemov in videokonferenčnih orodij se hitro veča. Ker so ljudje več doma, narašča tudi uporaba medijskih vsebin, zlasti pretočnih, in igranje spletnih iger. Zaradi tega so spletne aplikacije in platforme vse bolj obremenjene, močno se je povečal tudi internetni promet. 

Varuhi javnega interesa proti anonimnosti

V Sloveniji že dlje časa poteka javni diskurz o omejevanju svobode izražanja, spletnega komentiranja in anonimnosti. Evropsko poudarjanje, nemara celo napihovanje problema lažnih novic in dezinformacij je zagovornikom omejevanja svobode izražanja dalo nov zagon. A javne razprave zaznamuje odsotnost poglobljenih analiz in strokovnega premisleka. Nemalokrat se argumenti umikajo ideologiji. Razprave se selijo na družbena omrežja, kjer v ospredje stopajo mnenjski voditelji in prodajalci pozornosti. 

Podobno je (bilo) v razpravah o oglaševanju v medijih in pred tem o nevtralnosti interneta. Manj medijske pozornosti so bile deležne razprave o varstvu pravic uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev in o dostopnosti informacij in komunikacij za osebe z invalidnostmi. Poleg odsotnosti poglobljene strokovne razprave je za omenjena področja prav tako značilna tesna prepletenost nevladnega sektorja z oblastmi (v širšem smislu), ki je lahko ideološka ali interesna (npr. financiranje nevladnih organizacij), kar močno zaznamuje težnje po ohranjanju obstoječih položajev moči. 

Poglejmo primera spletne anonimnosti in odgovornosti spletnih posrednikov za komentarje.

Novela zakona o elektronskih komunikacijah ni skladna z mednarodnim pravom o človekovih pravicah

Novela Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1C) je v zadnjem branju. Državni zbor bo o njej odločal na redni seji 11. julija. Z novelo bo v slovenski pravni red prenesena Direktiva 2014/61/EU o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti, izvedeni pa bodo tudi redakcijski popravki aktualnega zakona. Med obsežnimi spremembami so bile relativno neopažene spremembe 83. člena, ki omogočajo omejevanje in celo izključitev vseh komunikacij v primeru izjemnih stanj. Opredelitev izjemnih stanj in ukrepov je preohlapna in nejasna. Novela daje Vladi široka pooblastila in veliko diskrecijsko pravico za omejevanje človekovih pravic v izjemnih stanjih, zlasti pravice do svobode izražanja ter gospodarskih in družbenih svoboščin.

Nerazumljivi in škodljivi posegi MJU v internet

Z lansko novelo zakona o državni upravi so Arnesove naloge nacionalnega odzivnega centra za omrežne incidente (SI-Cert), upravljanja internetnega vozlišča (SIX) in nacionalnega registra za vrhnjo domeno .si (Register) prešle pod pristojnost Ministrstva za javno upravo (MJU). To je v skladu z novimi pristojnostmi zahtevalo spremembe sklepa o ustanovitvi Arnesa in določitev upravljanja SIX-a kot javne službe. Vlada je s potrditvijo sprememb dejansko podržavila SIX, ki ga je Arnes do januarja letos upravljal v dogovoru s skupnostjo ponudnikov internetnih storitev in vsebin.

Širokopasovne storitve med najdražjimi, operaterji bi še dražili

Zadnje spremembe na slovenskem televizijskem trgu bodo potrošnike krepko udarile po žepu. Najprej nove naročnike, ki so z operaterji kabelske, IP ali satelitske televizije sklenili naročniško razmerje, da bi lahko še naprej gledali do nedavnega brezplačna komercialna televizijska programa Pop TV in Kanal A. Najkasneje v dveh mesecih bo višje položnice prejela tudi večina dosedanjih naročnikov, ki imajo v paketih vključeno televizijo. Cene širokopasovnih storitev v Sloveniji so med najdražjimi v EU, zato so napovedane podražitve kaplja čez rob. Pristojni državni organi ob tem gledajo stran ali pa se problema lotevajo na napačnem koncu.

Neznosna lahkost slovenske internetne nevtralnosti

S samovoljnim razlaganjem in nedoslednim izvajanjem zakona so državljanom kratene pravice do nevtralnega in odprtega interneta

Državni zbor

Slovenija je bila druga država članica EU, poleg Nizozemske, ki je uzakonila internetno nevtralnost. Državi sta nasprotovali evropski uredbi o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta, ki na ravni EU ureja domnevno šibkejšo zaščito internetne nevtralnosti, kot sta jo uzakonil sami. Na zakonodajni in politični ravni sta državi ravnali podobno. Pomembna razlika med njima je pri implementaciji zakonodaje. Za razliko od slovenskega, je bilo nizozemsko pristojno ministrstvo aktivnejše. Izdalo je usmeritve za razlago zakonskih določb, da bi preprečili zaobitje namena zakona. Odločnejši je bil tudi nizozemski regulator ACM (angl. Authority for Consumers and Markets). Hitro in odločno je ukrepal zoper ponudnike storitev dostopa do interneta, ki so kršili zakonodajo in izdal visoke globe. Slovenski regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), je ukrepal neodločno in ni izdal nobene globe. Prav tako v treh letih ni izdal zakonsko predvidenega splošnega akta za izvajanje določb o internetni nevtralnosti.

Koliko tehnološko in informacijsko (ne)suvereni smo?

Fotografija: Marina Shemesh.

Afera, ki jo je sprožil krekerski napad na Sony zaradi filma Intervju, vsak dan dobiva nove razsežnosti. Ob njej pa se je sprožila tudi razprava o tehnološki in informacijski suverenosti držav. Temo je v oddaji Osmi dan obravnavala Polona Balantič. Napad na Sony ostaja nepojansnjen in ga preiskuje ameriški zvezni preiskovalni urad FBI. V javnosti se pojavljajo tudi špekulacije, da je vse skupaj spretna marketinška poteza. Ne glede na resnično ozadje, je napad izpostavil pomembno vlogo upravljanja interneta ter povezavo med internetom in globaliziranim kapitalom. Kot meni Vuk Čusić, je sama substanca tega spora, da v globalnem svetu obstajajo antagonizmi, za katere morda mislimo, da so ideološki, a so v bistvu vprašanje centrov moči in kapitala. Po njegovem mnenju je trditev o globaliziranem, kozmopolitskem svetu, kjer je splet platforma za izmenjavo idej in misli, pravzaprav dobro delujoča maska za zelo banalne interese kapitala. 

Poziv SIF slovenski delegaciji na konferenci ITU v Busanu

Danes se je v južnokorejskem Busanu pričela konferenca visokih pooblaščencev držav članic Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU Plenipotentiary Conference 2014). Konference na tej ravni ITU organizira vsaka štiri leta in so eden najpomembnejših svetovnih dogodkov na področju razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Prvo takšno srečanje je bilo v Franciji leta 1865, letošnja konferenca pa je 19. po vrsti. Konference v Busanu se bo v času od 20. oktobra do 7. novembra udeležilo prek 3.000 delegatov iz 193 držav ter skoraj 600 lokalnih in mednarodnih medijev. Delegati bodo določili splošne politike ITU, sprejeli štiriletni strateški in finančni načrt, izvolili vodstvo ITU ter člane sveta (angl. Council) in odbora za radijsko regulativo (angl. Radio Regulations Board). Med resolucijami, ki določajo politike razvoja, o katerih bodo delegati razpravljali in odločali na konferenci, so tudi takšne, ki bodo lahko pomembno vplivale na prihodnji razvoj interneta. 

Spletne storitve morajo biti dostopne vsem

Vsa spletišča organov javnega sektorja in osnovne spletne storitve morajo biti dostopne vsem državljanom. Odbor za notranji trg Evropskega parlamenta je na sestanku 28. novembra sprejel ambiciozna dopolnila predloga direktive, ki bo omogočila, da bo več kot 100 milijonov državljanov s težavami pri dostopu do spletišč lahko dostopalo do informacij in uporabljalo spletne storitve, kot je e-dohodnina.

Internet spodbuja večjo vključenost ljudi na vseh področjih. Vse več vsebin in storitev je dostopnih prek spleta, ne le zaradi stroškovne učinkovitosti, ampak tudi zaradi novih poslovnih modelov in spremenjenega načina življenja. Zato je zelo pomembno, da dostop omočimo vsem prebivalcem – poskrbeti moramo za vključenost ne le invalidov, temveč tudi vse bolj starajočega se prebivalstva.

Ozadje neuspeha WCIT

Svetovna konferenca o mednarodnih telekomunikacijah (WCIT), ki je med 3. in 14. decembrom 2012 potekala v Dubaju v organizaciji Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), predstavlja največji neuspeh v zgodovini ITU. Svet je razdelila v dva tabora z različnimi pogledi na prihodnost interneta. Zaključne dokumente konference je podpisalo le 89 držav. Za 55 držav so bili bodisi nesprejemljivi ali pa so si vzele čas, da jih podrobneje preučijo.

ITU v politični bitki za nadzor interneta

Posodobitev mednarodnih telekomunikacijskih pravil (ITR) in prilagoditev internetni dobi je ITU soočila s sodobno realnostjo, s katero se okorela organizacija ni sposobna spoprijeti. Spreminjanje ITR so mnogi videli kot poskus uzakonitve nadzora interneta pod okriljem Organizacije združenih narodov (OZN), ki bi uvedel večji državni nadzor nad internetom ter ogrozil svobodo izražanja in zasebnost na svetovnem spletu.

Zaključek svetovne konference o mednarodnih telekomunikacijah

Danes se je v Dubaju zaključila svetovna konferenca o mednarodnih telekomunikacijah (WCIT). Sprejeta so bila prenovljena mednarodna telekomunikacijska pravila (ITR). Končno besedilo pogodbe je podpisalo 89 od 144 prisotnih delegacij držav članic ITU. Prvič v zgodovini ITU se je zgodilo, da je končne dokumente konference podpisalo manj kot petdeset odstotkov držav članic. Še dva dni pred zaključkom je obstajala realna možnost za dosego konsenza, ki jo je razblinilo izsiljeno glasovanje o preambuli in kasneje še internetni resoluciji.

Opredelitev držav do ITR:
črno obarvane države: so podpisale;
rdeče obarvane države: niso podpisale;
sivo obarvane države: niso na seznamu ITU.

Zanimiva je vzporednica s svetovno konferenco o telegrafiji in telefoniji WATTC-88 v Melbournu leta 1988. Tudi takrat so bila velika razhajanja med državami in je bilo soglasje doseženo šele na zadnjem plenarnem zasedanju. Ko pa dogovor bil dogovor dosežen, so vse države članice ITU s pooblastili zaključne dokumente konference tudi podpisale. Do danes ga je ratificiralo 178 držav.

Med 55 državami, na čelu z Združenimi državami Amerike, ki končnih dokumentov niso podpisale, je kar 31 od skupno 34 članic OECD in vse članice Evropske unije. Konferenca, ki si je deklarativno prizadevala za zmanjševanje digitalnega razkoraka, je prinesla novo delitev sveta. Države članice, ki so izrazile zadržke in končnih dokumentov konference niso podpisale, lahko pogodbo kasneje kljub temu ratificirajo. Možnosti, da bi si večina držav premislila in pogodbo vendarle ratificirala, so v tem trenutku majhne. Mnogo bolj verjetno je, da se bo WCIT v zgodovino zapisal kot neuspel poskus sprememb mednarodnih telekomunikacijskih pravil in kot polom tako v političnem kot tudi tehničnem smislu.

V Dubaju začetek svetovne konference o mednarodnih telekomunikacijah

Danes se v Dubaju pričenja svetovna konferenca o mednarodnih telekomunikacijah (angl. World Conference on International Telecommunications – WCIT-12), ki bo trajala do 12. decembra. Svetovno konferenco organizira Mednarodna telekomunikacijska zveza (angl. International Telecommunications Union – ITU), ki je specializirana agencija Združenih narodov.

Namen konference WCIT je prenoviti Mednarodna telekomunikacijska pravila (angl. International Telecommunications Regulations – ITR), sprejeta na svetovni konferenci uprav za telegrafijo in telefonijo (angl. World Administrative Telegraph and Telephone Conference) v Melbournu leta 1988 (WATTC-88). V veljavo so stopila leta 1990.

Svet EU sprejel predlog skupnih stališč EU za WCIT

Svet EU za zunanjo politiko je na zasedanju dne 29. novembra 2012 sprejel predlog skupnih stališč EU za WCIT-12. Primarni cilj EU glede WCIT-12 je zagotoviti, da bi spremembe ITR prispevale k razvoju informacijske družbe v korist vseh državljanov in uporabnikov telekomunikacijskih storitev po vsem svetu, še posebej uporabnikov v EU, skladne pa naj bi bile tudi s politiko in zakonodajo EU.

V okviru Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), ki organizira WCIT-12, glasujejo države članice ITU. Ker EU ne more glasovati, so stališča Sveta navodila državam članicam EU, kako naj bi ravnale na WCIT in pripravljalnih sestankih glede sprememb ITR. Namen sprejema skupnih stališč je oblikovati in zastopati enotno stališče EU.

EU je glede WCIT in pripravljalnih sestankov za spremembe ITR zavzela naslednje stališče:

• ne podpira nobenih sprememb, ki so v nasprotju z zakonodajo EU ali uvajajo obveznosti za operaterje, ki presegajo obveznosti po obstoječi zakonodaji EU. Zavzema se za spoštovanje suverenosti držav članic EU in kot nacionalne zadeve izpostavlja kibernetsko kriminaliteto, vsebino, nacionalno varnost in obrambo;
• zavzema se za predloge, ki ohranjajo strateško, visoko raven ITR in tehnološko nevtralnost ter nasprotuje predlogom, po katerih bi priporočila ITU postala obvezujoča za države članice in operaterje;
• podpira predloge, ki ohranjajo obstoječi obseg ITR in mandat ITU ter nasprotuje predlogom za razširitev obsega na področja, kot so usmerjanje internetnega prometa ali zadeve, povezane z vsebino;
• podpira predloge, ki spoštujejo človekove pravice v povezavi z mednarodnimi telekomunikacijami ter zasebnost in varstvo osebnih podatkov v komunikacijah, skladno s politiko in zakonodajo EU;
• podpira ukrepe, ki spodbujajo večje mednarodno sodelovanja glede varnosti omrežij, ki se uporabljajo za mednarodni telekomunikacijski promet;
• podpira ukrepe za večjo konkurenčnost, ki prispevajo k nadaljnjemu nižanju in večji preglednosti cen mednarodnega telekomunikacijskega prometa, ki se oblikujejo v komercialnih pogajanjih na prostem in poštenem trgu;
• ne podpira predlogov za ustanovitev, v okviru ITU, mehanizmov za reševanje sporov med operaterji, ker po njenem mnenju takšni mehanizmi niso potrebni;
• podpira predloge za zaračunavanje pomorskih komunikacij na ekonomsko učinkovit način.

Delegacije držav članic EU, ki bi podpisale končno besedilo sporazuma, bi morale podati izjavo, da bo bodo ITR uporabljale skladno z obveznostmi iz Pogodbe o ustanovitvi EU.

Evropski parlament sprejel resolucijo o WCIT in spremembi ITR

Na zasedanju dne 22. novembra 2012 je Evropski parlament sprejel resolucijo o bližnji svetovni konferenci o mednarodnih telekomunikacijah (WCIT), s katero je pozval Svet Evropske unije in Evropsko komisijo, da zagotovita, da bodo kakršnekoli spremembe mednarodnih telekomunikacijskih pravil (ITR) skladne s pravnim redom Evropske unije (EU). Zavzel se je za internet kot javni prostor, kjer se spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti svoboda izražanja in združevanja, ter zagotavlja spoštovanje načel svobodnega trga, omrežne nevtralnosti in podjetništva.

Evropski parlament je izrazil obžalovanje zaradi pomanjkanja preglednosti in možnosti sodelovanja v pogajanjih za WCIT, še zlasti zato, ker bi rezultati konference lahko občutno vplivali na javni interes.

V resoluciji je izrazil zaskrbljenost glede morebitnih sprememb, ki bi vplivale na internet. Po mnenju Evropskega parlamenta Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) ali katerakoli posamezna, centralizirana institucija ni primeren organ za uveljavljanje regulativnih pristojnosti glede upravljanja interneta ali internetnih prometnih tokov. Poudaril je, da bi nekateri predlogi sprememb ITR imeli negativen vpliv na internet, njegovo arhitekturo, delovanje, vsebino in varnost, poslovne odnose in upravljanje ter na prost pretok informacij na spletu. Po mnenju parlamenta bi, na osnovi nekateri predlogov, ITU lahko prevzel upravljanje določenih vidikov interneta, ki bi ukinili obstoječi deležniški model upravljanja interneta od spodaj navzgor. Izrazil je skrb, da bi takšni predlogi lahko izrazito negativno vplivali na razvoj in dostop do spletnih storitev za uporabnike ter razvoj celotne digitalne ekonomije. Zavzel se je za deležniški model upravljanja interneta in s tem povezanih regulativnih zadev. Nadalje se je zavzel za ohranitev svobodnega in odprtega interneta ter izrazil nasprotovanje predlogom za uvedbo novih mehanizmov zaračunavanja storitev, ki bi lahko resno ogrozili odprto in konkurenčno naravo interneta, povzročili povišanje cen ter ovirali inovacije in omejili dostop do spleta.

Evropski parlament se je zavzel za ohranitev obstoječega obsega ITR in mandata ITU. Izrazil je nasprotovanje predlogom, ki bi pomenili širitev obsega na področja kot je internet, vključno z domenskim prostorom, dodeljevanjem IP naslovov, usmerjanjem internetnega prometa ali zadevami, povezanimi z vsebino.

Države članice je pozval, da preprečijo kakršnekoli spremembe ITR, ki bi ogrozile odprtost interneta, omrežno nevtralnost, obstoječa načela povezljivosti med konci, obveznosti univerzalne storitve in participativno upravljanje, sedaj zaupano različnim akterjem, kot so vlade, nadnacionalne institucije, nevladne organizacije, velika in mala podjetja, tehnološka skupnost ter internetni uporabniki in potrošniki.

Parlament je pozval Evropsko komisijo, da v imenu EU prevzame koordinacijo pri pogajanjih o spremembah ITR, pri čemer naj upošteva mnenja različnih deležnikov in sledi primarnemu cilju, da se zagotovi in ohrani odprtost interneta ter varovanje pravic in svoboščin uporabnikov interneta na spletu. Spomnil je na pomen varovanja robustnosti obstoječega interneta brez zagotavljanja kakovosti storitev (angl. best-effort internet), krepitve inovacij in svobode izražanja, zagotavljanja konkurence in preprečevanja nove digitalne ločnice. Poudaril je tudi, da naj bi v ITR zapisali, da so priporočila ITU nezavezujoči dokumenti, ki spodbujajo dobre prakse.