Potrebujemo učinkovite in uspešne regulatorje

Slovenija ima nepregledno množico specializiranih regulatorjev, nima pa učinkovitega sistema njihovega upravljanja. Nad večino regulatorjev tudi nima pravega nadzora. Neodvisnost brez nadzora odpira vrata posebnim interesom, da ugrabijo regulatorje in pravila igre krojijo po svoji meri. Ugrabitvi so najbolj izpostavljeni prav specializirani regulatorji.

Vse to se odraža v premalo učinkoviti in uspešni regulaciji. Zato ne preseneča, da se med glavnimi dejavniki za svetovno gospodarsko in finančno krizo najpogosteje izpostavlja prav neprimerno regulacijo. Da je kriza Slovenijo prizadela bolj kot večino evropskih držav, so ravno tako v veliki meri zaslužni regulatorji. V prvi vrsti finančni, a nič manjše odgovornosti nimajo gospodarski in konkurenčni regulatorji.

Regulacija, ki je slabo zastavljena, se slabo izvaja ali se podreja političnim in posebnim interesom, lahko ima izrazito negativen vpliv na učinkovitost in konkurenčnost reguliranega sektorja. Njeni negativni vplivi pa so lahko mnogo širši.

Za izhod iz finančne in gospodarske krize mora država vzpostaviti proaktivni regulativni okvir, ki bo okrepil preglednost regulacije, nadzor nad delovanjem regulatorjev in preprečeval njihovo ugrabitev s strani posebnih interesnih skupin. Smiselno bi bilo zmanjšati število specializiranih regulatorjev in jih združiti v bolj splošne regulatorje.

Z združevanjem regulatorjev bi dosegli dvoje. Prvič, pri večjih regulatorjih in večjem številu deležnikov je manj možnosti za prevladujočo uveljavljanje posebnih interesov in ugrabitev regulatorjev. Drugič, z združevanjem bi zmanjšali stroške regulacije, ki jih na koncu zmeraj plačamo državljani. V interesu vsakogar je, da je regulacija kar se da učinkovita in uspešna ter prinaša koristi tako državljanom kot podjetjem.