Pages

Saturday, 1 November 2014

Lekcija za mobilne operaterje: “neomejeno” pomeni neomejeno

Ameriška zvezna komisija za trgovino (angl. Federal Trade Commission — FTC) je ta teden vložila tožbo proti ameriškemu mobilnemu operaterju AT&T, zaradi zavajanja milijonov naročnikov, uporabnikov pametnih telefonov. Regulator operaterja obtožuje, da naročnikom obljublja neomejen prenos podatkov, a obljub ne drži. Naročnikom zaračunava neomejen podatkovni prenos, a če v obračunskem obdobju presežejo določeno količino prenesenih podatkov, jim omeji (angl. throttle) hitrost podatkovnega prenosa na raven, ko uporaba mobilnih aplikacij, kot so spletno iskanje, navigacija ali gledanje video vsebin, postane znatno otežena ali celo nemogoča.

Zavajajoče poslovne prakse tudi med slovenskimi mobilnimi operaterji


Svet za elektronske komunikacije (SEK) je aprila letos opozoril, da se s podobnimi težavami soočajo slovenski uporabniki mobilne telefonije. Razkril je, da operaterji pod krinko sloganov neomejenih in neskončnih količin naročnikom ponujajo precej končne številke. Opozoril je na vrsto spornih in zavajajočih oglaševalskih praks, ki jih uporabljajo operaterji.


Medtem ko je po mnenju FTC zadeva zelo preprosta in lahko “neomejeno” pomeni le neomejeno, se je SEK soočil s škandaloznimi odločitvami Oglaševalskega razsodišča Slovenske oglaševalske zbornice in zadržanostjo regulatorjev. Oglaševalska stroka se je, v nasprotju z uveljavljeno evropsko prakso v podobnih primerih, nekritično in nestrokovno postavila v bran oglaševalcem. Čeprav obstajajo dobre prakse oglaševanja v drugih državah članicah EU, ki strogo regulirajo zavajajoče oglaševanje na področju elektronskih komunikacij, se slovenski oglaševalci nanje požvižgajo. Prav tako jim ni mar za sodno prakso, ki kaže na sporne oglaševalske prijeme slovenskih mobilnih operaterjev.

Potrošniki in strokovnjaki, ki so podali izjave za RTV Slovenija (Zavajajoče oglaševanje mobilnih operaterjev), so bili enotni, da so oglaševalske prakse mobilnih operaterjev sporne. Formalnega postopka proti operaterjem pa dotlej ni nihče sprožil.

Na čigavi strani so sektorski regulatorji?


Pričakovali bi, da bi postopek sprožila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), ki dnevno rešuje spore med uporabniki in operaterji in bi zavajajoče oglaševanje ter sporne poslovne prakse, povezane z neomejenimi paketi, morala zaznati. Pa jih ni, podobno kot jih ni ameriška zvezna zvezna komisija za komunikacije (angl. Federal Communications Commission — FCC).

Ameriški komentatorji opozarjajo, da je FCC bolj naklonjen operaterjem kot potrošnikom in ob tem omenjajo, da je prvi mož regulatorja nekdanji lobist mobilne industrije. Zato po njihovem mnenju ne preseneča, da je FTC odločnejši in bi lahko v prihodnje odigral vidnejšo vlogo tudi pri zlorabah na področju nevtralnosti interneta, kjer je FCC prav tako bolj naklonjen industriji kot potrošnikom.

V Sloveniji je bil SEK prvi, ki je opozoril na sporne poslovne prakse mobilnih operaterjev. AKOS se je od njegove pobude od samega začetka distanciral, čeprav je ravno on tisti, ki bi sporne prakse, povezane z upočasnjevanjem podatkovnega prometa, moral ugotavljati in sankcionirati. Poleg tega ima najboljši pregled nad spornimi poslovnimi praksami, saj se dnevno srečuje s spori med uporabniki in operaterji.

Za potrošnike je najbolj problematičen Tušmobil


Za sankcioniranje zavajajočega oglaševanja in spornih poslovnih praks je potrebno obravnavati vsak primer posebej, zato je SEK podrobno pregledal ponudbo in prakse vseh mobilnih operaterjev. Ugotovil je, da je najbolj problematično Tušmobilovo ravnanje. Na tej osnovi je podal pritožbo na Oglaševalsko razsodišče Slovenskega oglaševalske zbornice. Ker sta dobra praksa sorodnih stanovskih organizacij v državah članicah EU in sodna praksa pritrjevali njegovim stališčem, je SEK pričakoval, da mu bo oglaševalsko razsodišče pritrdilo. Vendar se to ni zgodilo.

Oglaševalsko razsodišče, ki je samoregulacijski organ oglaševalske industrije, je v spornem postopku odločilo, da pritožba ni utemeljena. Način, kako je razsodišče izvedlo postopek in utemeljilo razsodbo, razkriva temne plati slovenske oglaševalske samoregulacije. Očitno je, da si oglaševalci ne zmorejo sami postaviti mej družbeno odgovornega oglaševanja.

SEK oglaševalskemu razsodišču očita postopkovne napake in napačno ugotovljeno dejansko stanje. Razsodišče v razsodbi o ugovoru na očitke ni podalo ustreznih pojasnil. Sklicevalo se je na obrazložitev prve stopnje, ki sploh ne vsebuje vseh navedb, na katere se je sklicevalo. Na pomanjkanje integritete razsodišča kaže že sam postopek, saj je o ugovoru zoper razsodbo prve stopnje odločalo razsodišče skoraj v enaki sestavi, ki je razsodbo prve stopnje sprejela. Iz dokumentov je razvidna spornost postopkov in odločitev oglaševalskega razsodišča ter njegova sestava:

Na vrsti je tržni inšpektorat


SEK je h ukrepanju pozval tudi tržni inšpektorat, ki je v prvem odzivu pojasnil, da lahko pri obravnavi oglaševanja naročniških paketov z imeni “neskončno”, “neomejeno” in podobno presoja, ali oglaševanje kakorkoli, vključno s celostno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnilo zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, in sicer glade glavnih značilnosti storitve. Po podrobnejši predstavitvi SEK-ovih stališč je tržni inšpektorat napovedal, da se bo aktivno vključil v omejevanje spornih oglaševalskih in poslovnih praks na področju mobilne telefonije. Na njegovo ukrepanje še čakamo.

V pritožbi zoper ravnanje oglaševalca in ugovoru zoper razsodbo oglaševalskega razsodišča SEK razkriva mnogo več kot le sporne oglaševalske prakse. Izpostavi zavajajoče ključno oglaševalsko sporočilo, opustitev objave bistvenih informacij, problematiko drobnega tiska ter neustreznost in nezadostnost informacij, na katere v oglasih potrošnike napotuje oglaševalec, oziroma informacij, ki jih na prodajnem mestu prejme potrošnik pred sklenitvijo naročniške pogodbe.

SEK tako kot FTC izpostavlja tudi spornost omejevanja hitrosti podatkovnega prometa po preseženi določeni količini prenesenih podatkov v obračunskem obdobju na paketih z imeni “neskončno”, “neomejeno” in podobno. Poleg tega SEK izpostavlja še specifike Tušmobilovih paketov, ki lahko naročnike drago stanejo.

Informacije, ki jih je v ugovoru zoper razsodbo oglaševalskega razsodišča zapisal SEK, bi si morali prebrati vsi uporabniki pametnih mobilnih telefonov, še zlasti Tušmobilovi naročniki ali tisti, ki to nameravajo postati. Zaradi zagotavljanja regulativne skladnosti, je mnenje SEK-a lahko poučno tudi za Tušmobilove nove lastnike.

No comments:

Post a comment