Širokopasovne storitve med najdražjimi, operaterji bi še dražili

Zadnje spremembe na slovenskem televizijskem trgu bodo potrošnike krepko udarile po žepu. Najprej nove naročnike, ki so z operaterji kabelske, IP ali satelitske televizije sklenili naročniško razmerje, da bi lahko še naprej gledali do nedavnega brezplačna komercialna televizijska programa Pop TV in Kanal A. Najkasneje v dveh mesecih bo višje položnice prejela tudi večina dosedanjih naročnikov, ki imajo v paketih vključeno televizijo. Cene širokopasovnih storitev v Sloveniji so med najdražjimi v EU, zato so napovedane podražitve kaplja čez rob. Pristojni državni organi ob tem gledajo stran ali pa se problema lotevajo na napačnem koncu.

Nepregledna ponudba javnih komunikacijskih storitev

Svet za elektronske komunikacije (SEK) in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) že dlje časa opozarjata na nepreglednost informacij o ponudbi javnih komunikacijskih storitev. Potrošniki se težko znajdejo v nepreglednih informacijah o cenah in tarifah, plačilih povezanih s prekinitvijo pogodbe, ter o splošnih pogojih dostopa do javnih komunikacijskih storitev in uporabe teh storitev. Zaradi tega je SEK v svojem mnenju pozval Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), da pripravi in javnosti predstavi analizo glede objave in preglednosti informacij. Na tej osnovi lahko pripravi priporočilo za izvajalce oz. ponudnike javnih komunikacijskih storitev ali pa objavo in preglednost informacij določi s splošnim aktom. Poleg tega je podal še vrsto priporočil v zvezi s portalom komuniciraj.eu, ki glede funkcionalnosti odstopa od dobrih praks in priporočil SEK.

Visoki administrativni stroški komunikacijskih storitev

Svet za elektronske komunikacije (SEK) opozarja na visoke administrativne stroške javnih komunikacijskih storitev, kot so stroški priključnine, menjave paketa in prekinitve naročniškega razmerja. Visoki administrativni stroški ovirajo menjavo in izbiro ugodnejših paketov ter prehajanje med operaterji oz. med izvajalci storitev. Mobilni operaterji so cenovne ovire pričeli uvajati po podelitvi frekvenc leta 2014, s katero se je še okrepila koncentracija radijskega spektra v rokah dveh največjih operaterjev, Telekoma Slovenije in Si.mobila. Že pred tem je bila ena najvišjih v EU. Struktura trga, ki se je vzpostavila, pospešuje usklajene učinke med operaterji, ki znižujejo koristi in blaginjo državljank in državljanov ter negativno vplivajo na razvoj konkurence na maloprodajnih trgih.

AKOS v bran Telekomu, ki krši nevtralnost interneta

CC BY-SA 4.0 Phil Wolff

Razprava o nevtralnosti interneta je ponovno v središču pozornosti, potem ko je Telekom Slovenije v paketu Modri onemogočil uporabo mobilne dostopne točke. Naročniki lahko mobilno internetno povezavo delijo z drugimi napravami le proti plačilu. Določilo o prepovedi uporabe mobilne naprave kot dostopne točke je v posebne pogoje paketov Ultimativni in Silvester zapisal tudi Si.mobil, a ga menda ne izvaja. Odločitev obeh operaterjev je nenavadna, saj tovrstna poslovna praksa krši načela internetne nevtralnosti. Deležna je bila ostrih kritik tako v EU kot v ZDA, kjer je Zvezna komisija za komunikacije (FCC) že leta 2012 Verizonu prepovedala onemogočanje uporabe mobilne naprave kot dostopne točke. 

Vse dražje komuniciranje

V Sloveniji je več prodanih SIM kartic kot je prebivalcev




Luka Hvalc   •  RTV Slovenija, Val 202, Reakcija




Primerljivi prenos mobilnih podatkov je v obubožani Grčiji kar 87-krat dražji kot v bogati Finski. To je dobra ilustracija razmer na evropskem telekomunikacijskem trgu, kjer tudi Slovenija postaja vse dražja država.


Naši mobilni operaterji v zadnjem času vztrajno spreminjajo obračunske intervale, dražijo nekatere storitve, uvajajo dodatne članarine …, to si lahko privoščijo tudi zato, ker so veliko uporabnikov nase vezali z nakupom pametnih telefonov.

Neomejeni mobilni internet: oglaševanje tehnološko neobstoječega

Nepoštena poslovna praksa slovenskih telekomunikacijskih operaterjev, ki je v tujini večinoma prepovedana

Miha Pongrac  •  RTV Slovenija, Val 202, Reakcija

Osredotočamo se na drobni tisk cenikov oziroma pogodb, ki jih sklepate z vašimi mobilnimi operaterji. Ste kdaj preverili, kaj vam ponujajo pod besedo neomejeno? Pri klicih in SMS oziroma MMS sporočilih porabniki načelom nimamo težav, te pa nastopiju pri prenosu podatkov.

Hitrosti širokopasovnega dostopa v Sloveniji nižje od oglaševanih

Blue Fiber Explosion, Ben Felten, Creative Commons Licence.

Portal Slo-Tech je včeraj objavil novico, da si Brazilija prizadeva dvigniti povezljivost države na raven, primerljivo s Severno Ameriko in Evropo. Prav tako si prizadeva za dvig ravni kakovosti storitev. Skladno s tem je brazilski regulator elektronskih komunikacij Anatel (Agência Nacional de Telecomunicações) leta 2012 pričel postopoma dvigati spodnjo mejo hitrosti, ki jo morajo dosegati ponudniki storitev širokopasovnega dostopa glede na oglaševano hitrost. Od začetka novembra morajo brazilski operaterji zagotavljati najmanj 80-odstotkov pogodbene hitrosti v obračunskem obdobju enega meseca, medtem ko lahko najnižja trenutna hitrost znaša 40-odstotkov pogodbene hitrosti. Anatel je s tem naredil odločen korak k dvigu ravni kakovosti storitev širokopasovnega dostopa.

Lekcija za mobilne operaterje: “neomejeno” pomeni neomejeno

Ameriška zvezna komisija za trgovino (angl. Federal Trade Commission — FTC) je ta teden vložila tožbo proti ameriškemu mobilnemu operaterju AT&T, zaradi zavajanja milijonov naročnikov, uporabnikov pametnih telefonov. Regulator operaterja obtožuje, da naročnikom obljublja neomejen prenos podatkov, a obljub ne drži. Naročnikom zaračunava neomejen podatkovni prenos, a če v obračunskem obdobju presežejo določeno količino prenesenih podatkov, jim omeji (angl. throttle) hitrost podatkovnega prenosa na raven, ko uporaba mobilnih aplikacij, kot so spletno iskanje, navigacija ali gledanje video vsebin, postane znatno otežena ali celo nemogoča.

Sporna in nepregledna samoregulacija

Telekom Slovenije in Si.mobil sta svojo mobilno ponudbo dopolnila s storitvami in aplikacijami, pri katerih ne zaračunavata prenosa vsebine. Tako sta ceno dostopa posredno povezala z vsebino, ki se prenaša po njunih mobilnih omrežjih. Prenos vsebine, vezan na storitve in aplikacije, ki jih operaterja izbirata sama, svojim naročnikom ponujata brezplačno. S tem naročnike neupravičeno spodbujata, da naročajo njune ali storitve in aplikacije njunih partnerjev, zaradi visokih cen prenosa podatkov pa jim otežujeta izbiro in uporabo konkurenčnih produktov. Takšna ponudba je cenovno diskriminatorna in je v nasprotju z načeli odprtega in nevtralnega interneta.