Telekom zlorabljal prevladujoči položaj na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa

Telekom Slovenije je ta teden prejel odločbo Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK), s katero je ta ugotovila, da je Telekom od januarja 2005 pa vsaj do marca 2014 zlorabljal prevladujoči položaj in omejeval konkurenco na medoperaterskih trgih širokopasovnega dostopa z bitnim tokom in dostopa do fizične omrežne infrastrukture v Republiki Sloveniji. Telekom mora v treh mesecih od prejema odločbe prenehati s kršitvijo in se vzdržati kakršnihkoli podobnih dejanj ali ravnanj in sprejemanja odločitev ali ravnanj, ki bi imela enak učinek. Telekomu grozi visoka kazen AVK in plačilo večmilijonskih odškodnin oškodovanim podjetjem, v kolikor se z njimi že ni poravnal. V Telekomu odločbo preučujejo in se o nadaljnih ukrepih še niso odločili. Glede na njegovo tradicionalno izkoriščanje vseh pravnih poti, lahko pričakujemo borbo »do zadnjega diha«, to je (vsaj) do vrhovnega sodišča.

AVK je z Odločbo št. 306-23/2013-151 z dne 2. 2. 2015 ugotovil, da je Telekom Slovenije z enotno kompleksno poslovno prakso v časovnem obdobju od 1. januarja 2005 pa vsaj do 14. marca 2014 zlorabljal prevladujoči položaj:

• na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa z bitnim tokom v RS s tem, da je v obdobju od 1. 1. 2005 do 24. 10. 2005 alternativnim operaterjem zavračal dostop do DSLAM-ov in da od 1. 7. 2005 do 22. 9. 2008 alternativnim operaterjem ni omogočil storitve »goli xDSL« ter
• na medoperaterskem trgu dostopa do fizične omrežne infrastrukture v RS s tem, da ni enako obravnaval sebe in alternativnih operaterjev kar se tiče pogojev za vzpostavitev kolokacij (informacije o razpoložljivosti infrastrukture), da je zavračal dostop do optike tudi tam, kjer ni bilo bakra, ter da na razvezanih zankah ni dovolil prodaje svojih storitev širokopasovnega dostopa z bitnim tokom tretjim operaterjem. 

Odločitev AVK lahko pomembno vpliva na postopek prodaje Telekoma Slovenije. Za Slovenski državni holding (SDH) novice sicer niso spodbudne. V začetku januarja je upravno sodišče potrdilo Telekomovo zlorabo pri prodaji ADSL. Le nekaj tednov kasneje je njegovo kršitev področne zakonodaje, to je Zakon o elektronskih komunikacijah, ugotovila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS. Serijske kršitve konkurenčne in področne zakonodaje odganjajo morebitne kupce (zavezujoče ponudbe bosta oddala največ dva ponudnika — nemški operater Deutsche Telekom in evropski finančni sklad Cinven), povečujejo tveganja za morebitne kupce in znižujejo vrednost državnega premoženja. Ta se je dodatno znižala še z nedavno zajetno poravnavo s Si.mobilom, prav tako zaradi zlorabe prevladujočega položaja, v kateri je Si.mobil umaknil odškodninski zahtevek v višini 286 milijonov evrov. Medtem Tušmobilov zahtevek v višini 86 milijonov evrov zaradi iste zlorabe (džabest) še naprej ostaja grožnja za Telekom. 

Zadnji primer (sklep št. 86, 9. 4. 2013), v katerem je AVK izdal odločbo, je bil najobsežnejši v njegovi zgodovini, saj je združil kar štiri postopke, ki jih je vodil proti Telekomu Slovenije:

• Amis proti Telekomu Slovenije (sklep št. 30, 8. 9. 2008),
• Amis proti Telekomu Slovenije (sklep št. 35, 4. 2 .2009),
• Tuš Telekom proti Telekomu (sklep št. 38, 24. 4. 2009) in
• T-2 proti Telekomu Slovenije (sklep št. 57, 12. 8. 2010).

V prvem postopku (sklep št. 30) je bil že leta 2009 narejen povzetek relevantnih dejstev in kmalu zatem sta se Amis in Telekom poravnala. Amis je na račun poravnave v letu 2009 prejel 7.712.000 evrov  in v letu 2010 še dodatnih 219.000 evrov. V okviru poravnave je Amis umaknil tri tožbe proti Telekomu Slovenije, in sicer prvo (IV Pg 1159/2007) z odškodninskim zahtevkom 2,3 milijona evrov, drugo (VIII Pg 706/2008) z odškodninskim zahtevkom 56,8 milijonov evrov in tretjo (V Pg 976/2009) z odškodninskim zahtevkom 930 tisoč evrov, v kateri je najprej celo uspel z začasno odredbo.

Tuš Telekom je zaradi zlorabe leta 2007 vložil tožbo (IV Pg 2122/2007) z odškodninskim zahtevkom v višini 21,5 milijonov evrov, ki ga je kasneje povišal na 28,2 milijona evrov, ki je še brez epiloga na prvi stopnji, je pa sodni izvedenec iz Italije že ocenil škodo in odgovarjal na pripombe obeh strank. Zaradi zlorabe je tožbo leta 2007 vložil tudi T-2 (VIII Pg 54/2007) z odškodninskim zahtevkom v višini 129,5 milijonov evrov. Čeprav je bil njegov zahtevek že pravnomočno zavrnjen, še preden se je sodni proces sploh zares začel, trenutno poteka revizija na vrhovnem sodišču, prav tako pa je bil na okrožnem sodišču podan predlog za obnovo postopka.

Pričakujemo lahko, da bo Telekom Slovenije zoper odločbo AVK št. 306-23/2013-151 vložil tožbo na upravno sodišče. Če bo le-to odločitev AVK potrdilo, bo prekrškovni senat pri AVK Telekomu določil kazen (če ne bo med tem nastopilo zastaranje, kot se je že dogajalo), zoper katero je ponovno možno uveljavljanje sodnega varstva. 

Postopki pred AVK so dolgotrajni. V zadnjem primeru je minilo skoraj šest let od uvedbe prvega sklepa o uvedbi postopka (sklep št. 30), s katerim je AVK pričel postopek presoje kršitve 9. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu s 37. členom Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence bi AVK postopek moral zaključiti po dveh letih od uvedbe. Ker pa Telekom Slovenije zmeraj uveljavlja sodno varstvo ter izredna pravna sredstva zoper odločbe AVK, lahko do pravnomočnosti odločb mine še dodatnih nekaj let. V štirih predhodnih postopkih AVK, v katerih je bil Telekom spoznan za kršitelja konkurenčne zakonodaje, je trajalo kar štirinajst (odločba št. 333-30-034-/96-14/11 z dne 28. 7. 1997), osem (odločba št. 3073-5/99-62 z dne 15. 7. 2000), pet (odločba št. 3072-14/02-62 z dne 19. 11. 2004) oziroma deset let (odločba št. 3072-2/2004-82 z dne 31.3.2008) od uvedbe postopka do njegove pravnomočnosti (pri čemer se je pri prvih treh odločbah celotni čas podaljšal za eno, dve, oziroma štiri leta zaradi Telekomove uporabe izrednih pravnih sredstev (revizije oziroma ustavne pritožbe), medtem ko je pri četrti odločbi revizija šele napovedana. To pa dokazuje, da je varstvo konkurence na področju elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji povsem neučinkovito. 

Vsi, ki spremljamo delo AVK, imamo težave še z dostopom do informacij. Traja lahko več mesecev, preden AVK na spletni strani objavi sklep o uvedbi postopka. Sploh redko (in še takrat z zamudo) pa poroča o nadaljnji usodi sklepov. Tako je recimo šele 30. januarja objavil informacijo o sodbi upravnega sodišča z dne 9. decembra lani (I U 1871/2013-30), s katero je le-to potrdilo Telekomovo zlorabo pri prodaji ADSL. Praksa AVK je v nasprotju z dobro prakso sorodnih organov v drugih državah članicah Evropske unije, ki informacije pregledno in sproti objavljajo na spletnih straneh. 

V primeru zadnje odločitve se lahko vprašamo, zakaj je AVK našel kršitev le za del necenovne diskriminacije, ne pa tudi za cenovno stiskanje. Slednje je dokaj preprosto izračunati, medtem ko glede necenovne diskriminacije v Sloveniji ni niti ustrezne ekonomske niti sodne prakse, zaradi česar imajo oškodovana podjetja praviloma velike težave v sodnih postopkih uveljavljati nastalo škodo. Sodišča namreč praviloma sledijo logiki Telekomovih odvetnikov, da v zvezi z necenovno diskriminacijo ni mogoče govoriti o pravno priznani škodi, čeprav to seveda ne drži. Za kršitve, ki jih ugotavlja AVK, na splošno lahko rečemo, da niso v veliko korist oškodovancem, prvič zato, ker postopki trajajo občutno predolgo in drugič zato, ker AVK zlorab ne obravnava dovolj celovito. Zato je doslej le v enem primeru oškodovancu od Telekoma uspelo iztožiti odškodnino.

Ne glede na vse dosedanje zmage, čeprav pirove, je zaradi protikonkurenčnega delovanja oškodovan tudi Telekom Slovenije. Globoko zakoreninjena korporativna kultura kršenja konkurenčne in področne zakonodaje krni njegov ugled in zmanjšuje njegovo vrednost. Postavlja se tudi vprašanje, ali so uprave in direktorji, odgovorni za serijsko in dolgoletno kršenje konkurenčne in področne zakonodaje, sploh primerni za vodilna mesta v družbi. AVK se z individualno odgovornostjo poslovodstva doslej ni ukvarjal, kot to počno sorodni regulatorji v drugih državah. Bi se pa s tem vprašanjem morala ukvarjati SDH in nadzorni svet Telekoma Slovenije. 

Negativna kultura, ki se navzven kaže s serijskimo kršitvami zakonodaje, ima navznoter dolgoročno usodnejše posledice. Ustvarja namreč korporativno kulturo, ki duši pobudo, odprtost in inovativnost, s tem pa znižuje konkurenčnost, razvojni potencial in vrednost Telekoma Slovenije. Razlog, zakaj se vlada in pristojne institucije s tem ne ukvarjajo, je slepo sledenje kratkovidni logiki vsakokratnega finančnega ministra, katerega osrednji cilj je pobiranje čim višjih dividend, h katerim zlorabe in neučinkovito varstvo konkurence izdatno prispevajo. Dolgoročne uničujoče posledice za Telekom Slovenije, kakor tudi za državo, gospodarstvo in državljane, pa so izven zornega kota in dometa politike ter nadzornikov.