Nepregledna ponudba javnih komunikacijskih storitev

Svet za elektronske komunikacije (SEK) in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) že dlje časa opozarjata na nepreglednost informacij o ponudbi javnih komunikacijskih storitev. Potrošniki se težko znajdejo v nepreglednih informacijah o cenah in tarifah, plačilih povezanih s prekinitvijo pogodbe, ter o splošnih pogojih dostopa do javnih komunikacijskih storitev in uporabe teh storitev. Zaradi tega je SEK v svojem mnenju pozval Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), da pripravi in javnosti predstavi analizo glede objave in preglednosti informacij. Na tej osnovi lahko pripravi priporočilo za izvajalce oz. ponudnike javnih komunikacijskih storitev ali pa objavo in preglednost informacij določi s splošnim aktom. Poleg tega je podal še vrsto priporočil v zvezi s portalom komuniciraj.eu, ki glede funkcionalnosti odstopa od dobrih praks in priporočil SEK.

Država pravic invalidov ne jemlje resno

Decembra lani se je iztekel petletni splošni rok, v katerem bi v skladu z določbami Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) morali biti različni deli družbe in okolja, kot so javne službe, grajeno okolje, blago in storitve, namenjene javnosti, informacije, komunikacije ipd. dostopni vsem, predvsem invalidom. V nasprotju z zakonskimi zapovedmi iz petega odstavka 8. člena in četrtega odstavka 43. člena ZIMI pa še vedno niso predpisane minimalne zahteve za preprečevanja diskriminacije pri dostopu do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti. Skrajni zakonski rok za sprejem podzakonskega predpisa, ki bi ga moral izdati minister, pristojen za invalidsko varstvo, se je iztekel že 11. 12. 2011. Državljanom, prizadetim zaradi diskriminacije, tako ne preostane drugega, kot da svoje pravice uveljavljajo po sodni poti. Zaradi očitnega protipravnega ravnanja državnih organov, zaradi katerega so izpostavljeni diskriminaciji, pa lahko na podlagi 26. člena ustave vložijo tudi odškodninsko tožbo zoper državo in zahtevajo povračilo nastale škode.

AKOS ne zagotavlja preglednih informacij o trgu

Svet za elektronske komunikacije (SEK) je ob obravnavi razvoja elektronskih komunikacij v Sloveniji ponovno opozoril na pomanjkljive podatke in informacije o stanju na trgu, ki jih zagotavlja regulator trga Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Odsotnost preglednih podatkov in informacij ni v javnem interesu ter predstavlja oviro za večjo odprtost in konkurenčnost trga. Brez javno dostopnih preglednih podatkov in informacij o stanju trga je ovirano tudi delo vseh, ki se ukvarjajo s preučevanjem razvoja elektronskih komunikacij v Sloveniji ali z analizo in oblikovanjem predlogov razvojnih politik in ukrepov. V javnem interesu je, da AKOS zagotavlja pregledne podatke in informacije, na osnovi katerih je mogoče pripravljati neodvisne analize učinkovitosti in uspešnosti sedanjih ukrepov sektorske politike in regulacije. To je še toliko pomembneje, ker na nekaterih področjih elektronskih komunikacij Slovenija v zadnjih letih razvojno zaostaja. Predloge in ukrepe za spodbujanje razvoja elektronskih komunikacij in zmanjševanje razvojnega zaostanka je mogoče zasnovati le s celovitim in nepristranskim vpogledom v stanje na trgu

Visoki administrativni stroški komunikacijskih storitev

Svet za elektronske komunikacije (SEK) opozarja na visoke administrativne stroške javnih komunikacijskih storitev, kot so stroški priključnine, menjave paketa in prekinitve naročniškega razmerja. Visoki administrativni stroški ovirajo menjavo in izbiro ugodnejših paketov ter prehajanje med operaterji oz. med izvajalci storitev. Mobilni operaterji so cenovne ovire pričeli uvajati po podelitvi frekvenc leta 2014, s katero se je še okrepila koncentracija radijskega spektra v rokah dveh največjih operaterjev, Telekoma Slovenije in Si.mobila. Že pred tem je bila ena najvišjih v EU. Struktura trga, ki se je vzpostavila, pospešuje usklajene učinke med operaterji, ki znižujejo koristi in blaginjo državljank in državljanov ter negativno vplivajo na razvoj konkurence na maloprodajnih trgih.

Slovenija na področju informacijske družbe razvojno zaostaja

ITU je objavil najnovejše poročilo o razvitosti informacijske družbe v svetu. Slovenija se je uvrstila na 33. mesto in izpadla iz kluba najrazvitejših držav. Od leta 2002 je nazadovala za 11 mest. Med najrazvitejšimi jo je nadomestil Bahrain, ki je v petih letih napredoval za 21 mest. Mednarodne meritve skozi daljše časovno obdobje pritrjujejo našim ugotovitvam o pomanjkanju vizije razvoja informacijske družbe v Sloveniji. Ob odsotnosti ambicioznih ciljev in razvojnih načrtov, se je politika ves čas vrtela okoli prerazporejanja javnih sredstev za infrastrukturne projekte in ohranjanja monopolov. Temu je bila podrejena tudi regulacija. Zadnje razprave o črpanju javnih sredstev za gradnjo širokopasovnih omrežij na manj razvitih območjih ponovno kažejo na odsotnost odločne državne razvojne politike in podrejanje parcialnim interesom. Na to je v nedavnem mnenju o načrtu razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 opozoril tudi Svet za elektronske komunikacije, ki se zavzema za smelejšo državno razvojno politiko na področju informacijske družbe in opozarja na pasti podrejanja parcialnim interesom.