Houlin Zhao izvoljen za naslednjega generalnega sekretarja ITU

Houlin Zhao je bil na konferenci visokih pooblaščencev (angl. Plenipotentiary Conference) Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) v Busanu v Republiki Koreji izvoljen za naslednjega generalnega sekretarja organizacije. ITU, ki je specializirana agencija Združenih narodov za informacijske in komunikacijske tehnologije, s to izvolitvijo pričenja novo poglavje v svoji zgodovini. 

Zhao bo štiriletni mandat nastopil s 1. januarjem prihodnje leto in bo lahko po poteku mandata enkrat ponovno izvoljen. Pred tem je bil dva mandata namestnik generalnega sekretarja. Prvič je bil izvoljen na konferenci visokih pooblaščencev v turški Antaliji novembra 2006 in za drugi štiriletni mandat v mehiški Guadalajari oktobra 2010. 

Poziv SIF slovenski delegaciji na konferenci ITU v Busanu

Danes se je v južnokorejskem Busanu pričela konferenca visokih pooblaščencev držav članic Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU Plenipotentiary Conference 2014). Konference na tej ravni ITU organizira vsaka štiri leta in so eden najpomembnejših svetovnih dogodkov na področju razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Prvo takšno srečanje je bilo v Franciji leta 1865, letošnja konferenca pa je 19. po vrsti. Konference v Busanu se bo v času od 20. oktobra do 7. novembra udeležilo prek 3.000 delegatov iz 193 držav ter skoraj 600 lokalnih in mednarodnih medijev. Delegati bodo določili splošne politike ITU, sprejeli štiriletni strateški in finančni načrt, izvolili vodstvo ITU ter člane sveta (angl. Council) in odbora za radijsko regulativo (angl. Radio Regulations Board). Med resolucijami, ki določajo politike razvoja, o katerih bodo delegati razpravljali in odločali na konferenci, so tudi takšne, ki bodo lahko pomembno vplivale na prihodnji razvoj interneta. 

Neustrezna regulacija univerzalnih storitev

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je objavila javne razpise za izbiro izvajalcev univerzalnih storitev (1) zagotavljanja javnih telefonskih govorilnic, (2) priključitve na javno komunikacijsko omrežje in dostopa do javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji ter (3) zagotavljanja in dostopa do univerzalnega imenika in univerzalne službe za dajanje informacij o naročnikih. Namen univerzalnih storitev je zagotoviti dostop do najmanjšega nabora storitev določene kakovosti vsem končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji po dostopni ceni, ne glede na njihovo geografsko lego. Dostop do univerzalnih storitev kot storitev posebnega (gospodarskega) pomena je temeljna človekova pravica in je sestavni del listine o temeljnih pravicah Evropske unije (EU). Z zagotavljanjem razpoložljivosti, dosegljivosti in dostopnosti storitev so univerzalne storitve pomemben dejavnik trajnostnega gospodarskega razvoja ter družbene in regionalne vključenosti. Zato je pomembno, da AKOS vse postopke, povezane s pripravo razpisov in z izbiro izvajalcev univerzalnih storitev vodi pregledno in odgovorno ter zagotovi vključitev čim širše zainteresirane javnosti v javno razpravo. Pri pripravi tokratnih razpisov ta načela niso bila dovolj upoštevana. 

Bruegel je predstavil elemente evropske energetske unije

Na dan predstavitve nove komisarske ekipe je Georg Zachmann v sporočilu novemu komisarju za energetiko in klimatske spremembe predstavil elemente evropske energetske unije, ki bodo vodilo komisije v novem mandatu (Bruegel Policy Brief: Elements of Europe's energy union): vzpostavitev konkurenčnega, varnega in trajnostno naravnanega energetskega sistema. EU je pričela s prenovo obstoječe energetske strategije z novimi cilji do leta 2030. Presoja uspešnosti obstoječega energetskega paketa, ki temelji na ciljih 20-20-20 do leta 2020, je pokazala, da je EU sicer sledila ciljem, a pri njihovem doseganju ni bila dovolj uspešna. Politične in gospodarske okoliščine so namreč zamajale predpostavke, na katerih temelji obstoječi paket EU do leta 2020 ter politike za doseganje njegovih ciljev.

Tedenski pregled

Poročilo o prihodnji rabi radijskega spektra na VHF področju

Avtorica fotografije: Siobhan Bright

V ponedeljek, 1. septembra, je Pascal Lamy predstavil poročilo o prihodnji rabi radijskega spektra na VHF področju (470-790 MHz). Ekspertna skupina je predlagala, da se 700 MHz pas (694-790 MHz) nameni mobilnim komunikacijam. Spekter naj bi se za ta namen sprostil do leta 2020 (plus ali minus 2 leti).

Za prizemno radiodifuzijo naj bi zagotovili regulativno predvidljivost in stabilnost v preostalem VHF spektru pod 700 MHz (470-694 MHz) vsaj do leta 2030. EU naj bi na mednarodni ravni nasprotovala prerazporeditvi tega pasu za mobilno telefonijo.

Telekomova hoja po robu

Telekom Slovenije je sredi letošnjega aprila ponudil paket z dostopom do spletne storitve Deezer, ki omogoča iskanje, odkrivanje in poslušanje glasbe na mobilnih napravah, prek spleta ali SiOL TV. Naročnikom v svojem mobilnem omrežju omogoča neomejen prenos glasbenih vsebin s portala. 

Uporabniki, ki so že uporabljali Deezer, so nad novo možnostjo navdušeni. Manj navdušeni so uporabniki drugih spletnih glasbenih storitev, tudi popularnejših. Ti morajo prenos glasbenih vsebin, ki presega zakupljeno mesečno podatkovno kapico, posebej plačati. Ob tem so prikrajšani še za brezskrben dostop do storitev, aplikacij ali vsebin v okviru zakupljenega podatkovnega prometa na račun dostopa do glasbenih vsebin.

Informacijska varnost kritične infrastrukture

Zimski izpad električne energije zaradi žledu in poplav nas je opomnil, kako ranljiv je elektroenergetski sistem in kako zelo smo od njega odvisni. Del Slovenije je bil brez električne energije skoraj dva tedna. Mnogi so bili brez gretja in komunikacijsko odrezani. Gospodarska škoda na kritični elektroenergetski in prometni infrastrukturi presega sto dvajset milijonov evrov. Popolna obnova bo trajala več let. Zaradi izpada električne energije je milijonsko škodo utrpelo tudi gospodarstvo na prizadetih območjih. 

Da bi država kar tako ločila infrastrukturo? Takšnih primerov ni, razen v Avstraliji.

Maja Derčar  •  RTV Slovenije, MMC

Koalicijski partnerji naj bi se strinjali glede nadzorovanega poteka odprodaje državnih naložb. Ključna infrastruktura bi ostala v državni lasti, sicer pa bi presoja potekala od primera do primera.

V Stranki Mira Cerarja ponavljajo stališče, da bi država v Telekomu obdržala infrastrukturo in vlagala povsod, kjer je to potrebno, in v interesu celotne slovenske družbe, čeprav ni donosno. Morebitni zasebni vlagatelj pa bi vlagal tam, kjer bodo vlaganja donosna. Ali lahko to stališče ustavi prodajo Telekoma?

Ne obstaja samo en model privatizacije

Šest let po prvem neuspelem poskusu prodaje Telekoma Slovenije se zgodovina ponavlja. Nasprotovanje privatizaciji je bila ena osrednjih predvolilnih gospodarskih tem, zagovarjanje državnega lastništva pa je tudi tokrat prinašalo pozitivne politične točke. Privatizaciji nasprotujejo predvsem vplivne interesne skupine. Sindikati se bojijo izgube delovnih mest in nižanja pravic zaposlenih, domači dobavitelji izgube poslov, akademski lobi izgube virov financiranja za svetovalne in razvojne projekte in številne organizacije izgube sponzorskih sredstev. Nabiranje političnih točk na račun privatizacije se žal nadaljuje tudi pri sestavljanju nove vlade.

Brezplačen prenos vsebine ogroža nevtralnost mobilnega interneta

Telekom Slovenije in Si.mobil sta svojo mobilno ponudbo dopolnila s storitvami in aplikacijami, pri katerih ne zaračunavata prenosa vsebine. Tako sta ceno dostopa posredno povezala z vsebino, ki se prenaša po njunih mobilnih omrežjih. Prenos vsebine, vezan na storitve in aplikacije, ki jih operaterja izbirata sama, svojim naročnikom ponujata brezplačno. S tem naročnike neupravičeno spodbujata, da naročajo njune ali storitve in aplikacije njunih partnerjev, zaradi visokih cen prenosa podatkov pa jim otežujeta izbiro in uporabo konkurenčnih produktov. Takšna ponudba je cenovno diskriminatorna in je v nasprotju z načeli odprtega in nevtralnega interneta.