Reflections on my two years at SEEDIG

Two years ago, in November 2017, I was elected as a member of the executive committee of the South-Eastern European Dialogue on Internet Governance (SEEDIG).

I joined SEEDIG after finishing my mandate as chairman of the council of the national regulatory authority for communication networks and services and chairman of the national electronic communications council.

My mandate at SEEDIG began with the preparation of the SEEDIG plan, expansion of the network of partners and sponsors, and with preparations for the annual meeting that took place in Ljubljana, Slovenia, in 2018. The meeting was held under the honorary patronage of the President of the National Assembly of the Republic of Slovenia Dr Milan Brglez (now a member of the European Parliament) and supported by over 30 organisations. There were one-third more partner organisations than a year before and four times more local sponsors.

Varuhi javnega interesa proti anonimnosti

V Sloveniji že dlje časa poteka javni diskurz o omejevanju svobode izražanja, spletnega komentiranja in anonimnosti. Evropsko poudarjanje, nemara celo napihovanje problema lažnih novic in dezinformacij je zagovornikom omejevanja svobode izražanja dalo nov zagon. A javne razprave zaznamuje odsotnost poglobljenih analiz in strokovnega premisleka. Nemalokrat se argumenti umikajo ideologiji. Razprave se selijo na družbena omrežja, kjer v ospredje stopajo mnenjski voditelji in prodajalci pozornosti. 

Podobno je (bilo) v razpravah o oglaševanju v medijih in pred tem o nevtralnosti interneta. Manj medijske pozornosti so bile deležne razprave o varstvu pravic uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev in o dostopnosti informacij in komunikacij za osebe z invalidnostmi. Poleg odsotnosti poglobljene strokovne razprave je za omenjena področja prav tako značilna tesna prepletenost nevladnega sektorja z oblastmi (v širšem smislu), ki je lahko ideološka ali interesna (npr. financiranje nevladnih organizacij), kar močno zaznamuje težnje po ohranjanju obstoječih položajev moči. 

Poglejmo primera spletne anonimnosti in odgovornosti spletnih posrednikov za komentarje.

Sporne frekvence za preizkušanje tehnologije 5G

Nujna seja Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora je potrdila, kar je bilo prvič razkrito v prispevku Afera Koprivnikar – BTC. Družba BTC ni izpolnjevala pogojev za dodelitev frekvenc za testiranje 5G tehnologije. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) ji je v nasprotju z zakonom dodelila frekvence za triletno obdobje. Razplet, v katerem se je nekdanji minister Boris Koprivnikar moral odreči dobro plačani službi izvršnega direktorja za poslovno transformacijo v družbi BTC, ta pa je dan kasneje vrnila frekvence, kaže, da ne gre za nepomembno afero. Dodatno jo je zapletla odločitev Sveta Akos, ki je vladi brez ustrezne pravne podlage predlagal razrešitev direktorice Tanje Muha. 

Afera Koprivnikar – BTC

Slovenijo pretresa afera zaradi podelitve frekvenc družbi BTC za preizkušanje tehnologije 5G za obdobje treh let. Novinar Bojan Požar je objavil informacije o domnevnih nepravilnostih v zvezi s podelitvijo frekvenc le nekaj dni po tem, ko je nekdanji minister Boris Koprivnikar prek družbenih omrežij napovedal, da z oktobrom prevzema mesto izvršnega direktorja za poslovno transformacijo v družbi BTC. Kasneje je Požar razkril dodatne informacije, ki nakazujejo morebitne širše nepravilnosti pri politiki in regulaciji elektronskih komunikacij. V nadaljevanju osvetlimo nekatere vidike podeljevanja frekvenc in pokažemo, da gre za širši problem neprimernega vodenja državne digitalne politike.

Napovedana reforma avtorske zakonodaje bi lahko ogrozila svobodo izražanja in odprtost interneta

Evropski parlament bo 12. septembra na plenarnem zasedanju obravnaval in glasoval o predlogu direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Pred tem je na zasedanju 5. julija zavrnil kompromisni predlog, ki ga je na zasedanju 20. junija sprejel odbor Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve. To je nasprotnikom direktive vlilo nekaj upanja, da bodo morda uspeli zaščititi pravice evropskih državljanov. Evropski poslanci pa so dobili dodatni čas za pripravo novih kompromisnih predlogov problematičnih členov.

Nasprotovanje predlagani reformi evropske avtorske zakonodaje

Evropska komisija je septembra 2016 objavila predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Direktiva je del svežnja predlaganih zakonov in je namenjena modernizaciji pravil avtorskega prava v luči razvoja novih digitalnih tehnologij. Dolgo pričakovano reformo avtorske zakonodaje EU čaka še odločanje v Evropskem parlamentu.

Medijske zakonodaje se ne spreminja tik pred volitvami

Forum za digitalno družbo je pred enim letom opozoril na nujnost sprememb medijske zakonodaje, da bi zaščitili javni interes. Na ministrstvu za kulturo so sicer pripravili gradivo za javno razpravo, a se je koalicija decembra odločila, da sprememb zakona o medijih in zakona o RTV Slovenija do konca mandata ne bo. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je v takratni izjavi novinarjem poudaril, da se tako pomembnih sistemskih zakonov ne spreminja pol leta pred volitvami. Dva meseca kasneje so na zahtevo predsednika vlade Mira Cerarja na ministrstvu za kulturo vendarle pripravili krajši predlog novele Zakona o medijih (ZMed). 

Regulatorji soglašajo s koncentracijo, pa so jo sposobni tudi nadzirati?

Napovedani prevzem Pro Plusa s strani luksemburške družbe Slovenia Broadband (SBB) predstavlja doslej enega največjih poslov na področju telekomunikacij in medijev pri nas. Pri tem ne gre zgolj za prevzem medijske družbe. Novonastala skupina bi namreč povezala operaterje telekomunikacijskih storitev in več izdajateljev televizijskih (TV) programov ter elektronskih medijev. Vertikalne povezave v medijih načeloma niso problematične. Vpliv na pluralnost in raznovrstnost medijev je razumljivo manjši kot pri horizontalnih koncentracijah. Ne gre pa podcenjevati vpliva političnih in gospodarskih centrov moči na medije in njihovo neodvisnost. Zato je ključno vprašanje, ali so slovenski regulatorji sposobni nadzirati močne skupine, saj so že sedaj pogosto v podrejeni vlogi.

Lastniške spremembe na slovenskem medijskem trgu

Skupina United Group, v lasti globalne naložbene družbe Kohlberg Kravis Roberts (KKR) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), je sredi julija sporočila, da je za okoli 230 milijonov evrov kupila medijski portfelj družbe Central European Media Enterprises (CME) v Sloveniji in na Hrvaškem. Ministrstvo za kulturo je vlogo za podajo soglasja h koncentraciji že zavrglo. Nove lastnike čaka le še odločba varuha konkurence, Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK), ki jo pričakujejo do konca letošnjega leta. Če bo AVK h koncentraciji podal soglasje, bo slovenska družba Pro Plus dobila novega lastnika. Povsem drugače poteka prevzem na Hrvaškem, kjer je Svèt za elektronske medije prejšnji teden odločil, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za prevzem družbe Nova TV.

Novela zakona o elektronskih komunikacijah ni skladna z mednarodnim pravom o človekovih pravicah

Novela Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1C) je v zadnjem branju. Državni zbor bo o njej odločal na redni seji 11. julija. Z novelo bo v slovenski pravni red prenesena Direktiva 2014/61/EU o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti, izvedeni pa bodo tudi redakcijski popravki aktualnega zakona. Med obsežnimi spremembami so bile relativno neopažene spremembe 83. člena, ki omogočajo omejevanje in celo izključitev vseh komunikacij v primeru izjemnih stanj. Opredelitev izjemnih stanj in ukrepov je preohlapna in nejasna. Novela daje Vladi široka pooblastila in veliko diskrecijsko pravico za omejevanje človekovih pravic v izjemnih stanjih, zlasti pravice do svobode izražanja ter gospodarskih in družbenih svoboščin.