Kako koronavirus vpliva na internet

Priča smo največjemu globalnemu eksperimentu dela od doma. Pandemija koronavirusa je prisilila podjetja, javno upravo in šole, da spodbujajo delo in izobraževanje od doma. Uporaba spletnih izobraževalnih platform, sporočilnih sistemov in videokonferenčnih orodij se hitro veča. Ker so ljudje več doma, narašča tudi uporaba medijskih vsebin, zlasti pretočnih, in igranje spletnih iger. Zaradi tega so spletne aplikacije in platforme vse bolj obremenjene, močno se je povečal tudi internetni promet. 

5G fiasko na ministrstvu za javno upravo

Ministrstvo za javno upravo je dan pred globalnim protestom proti uvajanju mobilne tehnologije 5G pripravilo javni posvet o zdravstvenih vidikih 5G. Na posvet so poleg strokovnjakov povabili tudi tiste, ki so javno izrazili skrb zaradi morebitnih negativnih učinkov uvajanja nove tehnologije.

Ponesrečen javni posvet

Odločitev za javni posvet je bila pravilna, a veliko prepozna. Večdeležniški dialog, ki je ustrezno voden, ima pomembno vlogo pri oblikovanju kakovostnih javnih politik. Prisluhniti je treba vsem relevantnim deležnikom, ne le znanstvenikom, raziskovalcem in strokovnjakom.

Two resignations in protest over disgraceful situation at SEEDIG

Two members of the executive committee of the South-Eastern European Dialogue on Internet Governance (SEEDIG) resigned last week in protest over recent developments in the regional internet governance initiative. Sasho Dimitrijoski, director of the Agency for Electronic Communications of the Republic of Macedonia, resigned due to “absolutely unacceptable” situation at SEEDIG. He wanted to resign already in September, a few months before his term would have ended, but since then the situation got worse. In my resignation statement, I explained the deteriorating situation at SEEDIG, which led to our resignation. The text is summarised in a separate blog post — Reasons behind resignations from SEEDIG executive committee — and provides more insight into the situation.

Reasons behind resignations from SEEDIG executive committee

It is deeply disappointing that a sad state of affairs at SEEDIG, as described in the blog post and in communication with SEEDIG’s supporting organisations, has been proven true once again. The observations have been shown to be true by all involved, especially those who orchestrated an unprecedented action for the petition and its support, based on false and malicious allegations. The petition was launched after the integrity of the election process was questioned. Members of the community were contacted to support the petition, and many responded, even without knowing what it is all about and without understanding the SEEDIG Terms of Reference (the SEEDIG bylaws).

Mnenje o ostalih temah

41. redna seja SEK (22. 11. 2019)

Med ostalimi točkami, ki jih je obravnaval Svet za elektronske komunikacije (v nadaljevanju: SEK) na 41. redni seji in do katerih sem se v razpravi posebej opredelil, izpostavljam naslednje:
– tehnološko usklajenost za slepe na slabovidne,
– obveščenost potrošnikov pred sklepanjem pogodb,
– zagotavljanje storitev v sili,
– zagotavljanje primerjalnika ponudbe elektronskih komunikacijskih storitev.

Mnenje o preglednosti in objavi informacij

41. redna seja SEK (22. 11. 2019)
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (v nadaljevanju: agencija) je marca 2019 objavila portal eAnalitik, ki je namenjen predstavitvi podatkov o slovenskem trgu elektronskih komunikacij. Agencija pa podatke še zmeraj objavlja v agregirani obliki in v obliki tržnih deležev. Svet za elektronske komunikacije (v nadaljevanju: SEK) je že v mandatu 2011–2016 opozoril agencijo in pristojno ministrstvo, da je opuščanje objave posamičnih podatkov nesprejemljivo, saj tovrstni podatki niso nikakršna poslovna skrivnost. Agencija se namreč ves čas izgovarja, da razčlenjenih podatkov ne more objavljati, ker jih zavezanci označujejo kot poslovno skrivnost.

Mnenje o poimenovanju in pristojnostih SEK-a

41. redna seja SEK (22. 11. 2019)

V razpravah Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljevanju: SEK) so bili večkrat podani predlogi za širitev njegovih pristojnosti in preimenovanje. Podobne predloge je predstavila Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (v nadaljevanju: mreža), ki sem jih komentiral v ločenem zapisu.

Zakon o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom-1) ne more širiti pristojnosti SEK-a izven področja, ki ga ureja. Podani predlogi odražajo nerazumevanje zakonskega okvira o elektronskih komunikacijah — tako slovenskega kot evropskega.

Mnenje o predlogih Mreže NVO-VID za novi zakon o elektronskih komunikacijah

41. redna seja SEK (22. 11. 2019)

Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (v nadaljevanju: mreža) je na Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljevanju: SEK) naslovila svoje predloge v okviru priprave novega področnega zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki jih je posredovala Ministrstvu za javno upravo. Objavljam komentar predlogov mreže.

Reflections on my two years at SEEDIG

Two years ago, in November 2017, I was elected as a member of the executive committee of the South-Eastern European Dialogue on Internet Governance (SEEDIG).

I joined SEEDIG after finishing my mandate as chairman of the council of the national regulatory authority for communication networks and services and chairman of the national electronic communications council.

My mandate at SEEDIG began with the preparation of the SEEDIG plan, expansion of the network of partners and sponsors, and with preparations for the annual meeting that took place in Ljubljana, Slovenia, in 2018. The meeting was held under the honorary patronage of the President of the National Assembly of the Republic of Slovenia Dr Milan Brglez (now a member of the European Parliament) and supported by over 30 organisations. There were one-third more partner organisations than a year before and four times more local sponsors.

Varuhi javnega interesa proti anonimnosti

V Sloveniji že dlje časa poteka javni diskurz o omejevanju svobode izražanja, spletnega komentiranja in anonimnosti. Evropsko poudarjanje, nemara celo napihovanje problema lažnih novic in dezinformacij je zagovornikom omejevanja svobode izražanja dalo nov zagon. A javne razprave zaznamuje odsotnost poglobljenih analiz in strokovnega premisleka. Nemalokrat se argumenti umikajo ideologiji. Razprave se selijo na družbena omrežja, kjer v ospredje stopajo mnenjski voditelji in prodajalci pozornosti. 

Podobno je (bilo) v razpravah o oglaševanju v medijih in pred tem o nevtralnosti interneta. Manj medijske pozornosti so bile deležne razprave o varstvu pravic uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev in o dostopnosti informacij in komunikacij za osebe z invalidnostmi. Poleg odsotnosti poglobljene strokovne razprave je za omenjena področja prav tako značilna tesna prepletenost nevladnega sektorja z oblastmi (v širšem smislu), ki je lahko ideološka ali interesna (npr. financiranje nevladnih organizacij), kar močno zaznamuje težnje po ohranjanju obstoječih položajev moči. 

Poglejmo primera spletne anonimnosti in odgovornosti spletnih posrednikov za komentarje.

Sporne frekvence za preizkušanje tehnologije 5G

Nujna seja Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora je potrdila, kar je bilo prvič razkrito v prispevku Afera Koprivnikar – BTC. Družba BTC ni izpolnjevala pogojev za dodelitev frekvenc za testiranje 5G tehnologije. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) ji je v nasprotju z zakonom dodelila frekvence za triletno obdobje. Razplet, v katerem se je nekdanji minister Boris Koprivnikar moral odreči dobro plačani službi izvršnega direktorja za poslovno transformacijo v družbi BTC, ta pa je dan kasneje vrnila frekvence, kaže, da ne gre za nepomembno afero. Dodatno jo je zapletla odločitev Sveta Akos, ki je vladi brez ustrezne pravne podlage predlagal razrešitev direktorice Tanje Muha. 

Afera Koprivnikar – BTC

Slovenijo pretresa afera zaradi podelitve frekvenc družbi BTC za preizkušanje tehnologije 5G za obdobje treh let. Novinar Bojan Požar je objavil informacije o domnevnih nepravilnostih v zvezi s podelitvijo frekvenc le nekaj dni po tem, ko je nekdanji minister Boris Koprivnikar prek družbenih omrežij napovedal, da z oktobrom prevzema mesto izvršnega direktorja za poslovno transformacijo v družbi BTC. Kasneje je Požar razkril dodatne informacije, ki nakazujejo morebitne širše nepravilnosti pri politiki in regulaciji elektronskih komunikacij. V nadaljevanju osvetlimo nekatere vidike podeljevanja frekvenc in pokažemo, da gre za širši problem neprimernega vodenja državne digitalne politike.

Napovedana reforma avtorske zakonodaje bi lahko ogrozila svobodo izražanja in odprtost interneta

Evropski parlament bo 12. septembra na plenarnem zasedanju obravnaval in glasoval o predlogu direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Pred tem je na zasedanju 5. julija zavrnil kompromisni predlog, ki ga je na zasedanju 20. junija sprejel odbor Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve. To je nasprotnikom direktive vlilo nekaj upanja, da bodo morda uspeli zaščititi pravice evropskih državljanov. Evropski poslanci pa so dobili dodatni čas za pripravo novih kompromisnih predlogov problematičnih členov.

Nasprotovanje predlagani reformi evropske avtorske zakonodaje

Evropska komisija je septembra 2016 objavila predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Direktiva je del svežnja predlaganih zakonov in je namenjena modernizaciji pravil avtorskega prava v luči razvoja novih digitalnih tehnologij. Dolgo pričakovano reformo avtorske zakonodaje EU čaka še odločanje v Evropskem parlamentu.

Medijske zakonodaje se ne spreminja tik pred volitvami

Forum za digitalno družbo je pred enim letom opozoril na nujnost sprememb medijske zakonodaje, da bi zaščitili javni interes. Na ministrstvu za kulturo so sicer pripravili gradivo za javno razpravo, a se je koalicija decembra odločila, da sprememb zakona o medijih in zakona o RTV Slovenija do konca mandata ne bo. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je v takratni izjavi novinarjem poudaril, da se tako pomembnih sistemskih zakonov ne spreminja pol leta pred volitvami. Dva meseca kasneje so na zahtevo predsednika vlade Mira Cerarja na ministrstvu za kulturo vendarle pripravili krajši predlog novele Zakona o medijih (ZMed). 

Regulatorji soglašajo s koncentracijo, pa so jo sposobni tudi nadzirati?

Napovedani prevzem Pro Plusa s strani luksemburške družbe Slovenia Broadband (SBB) predstavlja doslej enega največjih poslov na področju telekomunikacij in medijev pri nas. Pri tem ne gre zgolj za prevzem medijske družbe. Novonastala skupina bi namreč povezala operaterje telekomunikacijskih storitev in več izdajateljev televizijskih (TV) programov ter elektronskih medijev. Vertikalne povezave v medijih načeloma niso problematične. Vpliv na pluralnost in raznovrstnost medijev je razumljivo manjši kot pri horizontalnih koncentracijah. Ne gre pa podcenjevati vpliva političnih in gospodarskih centrov moči na medije in njihovo neodvisnost. Zato je ključno vprašanje, ali so slovenski regulatorji sposobni nadzirati močne skupine, saj so že sedaj pogosto v podrejeni vlogi.

Lastniške spremembe na slovenskem medijskem trgu

Skupina United Group, v lasti globalne naložbene družbe Kohlberg Kravis Roberts (KKR) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), je sredi julija sporočila, da je za okoli 230 milijonov evrov kupila medijski portfelj družbe Central European Media Enterprises (CME) v Sloveniji in na Hrvaškem. Ministrstvo za kulturo je vlogo za podajo soglasja h koncentraciji že zavrglo. Nove lastnike čaka le še odločba varuha konkurence, Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK), ki jo pričakujejo do konca letošnjega leta. Če bo AVK h koncentraciji podal soglasje, bo slovenska družba Pro Plus dobila novega lastnika. Povsem drugače poteka prevzem na Hrvaškem, kjer je Svèt za elektronske medije prejšnji teden odločil, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za prevzem družbe Nova TV.

Novela zakona o elektronskih komunikacijah ni skladna z mednarodnim pravom o človekovih pravicah

Novela Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1C) je v zadnjem branju. Državni zbor bo o njej odločal na redni seji 11. julija. Z novelo bo v slovenski pravni red prenesena Direktiva 2014/61/EU o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti, izvedeni pa bodo tudi redakcijski popravki aktualnega zakona. Med obsežnimi spremembami so bile relativno neopažene spremembe 83. člena, ki omogočajo omejevanje in celo izključitev vseh komunikacij v primeru izjemnih stanj. Opredelitev izjemnih stanj in ukrepov je preohlapna in nejasna. Novela daje Vladi široka pooblastila in veliko diskrecijsko pravico za omejevanje človekovih pravic v izjemnih stanjih, zlasti pravice do svobode izražanja ter gospodarskih in družbenih svoboščin.

Nerazumljivi in škodljivi posegi MJU v internet

Z lansko novelo zakona o državni upravi so Arnesove naloge nacionalnega odzivnega centra za omrežne incidente (SI-Cert), upravljanja internetnega vozlišča (SIX) in nacionalnega registra za vrhnjo domeno .si (Register) prešle pod pristojnost Ministrstva za javno upravo (MJU). To je v skladu z novimi pristojnostmi zahtevalo spremembe sklepa o ustanovitvi Arnesa in določitev upravljanja SIX-a kot javne službe. Vlada je s potrditvijo sprememb dejansko podržavila SIX, ki ga je Arnes do januarja letos upravljal v dogovoru s skupnostjo ponudnikov internetnih storitev in vsebin.

Širokopasovne storitve med najdražjimi, operaterji bi še dražili

Zadnje spremembe na slovenskem televizijskem trgu bodo potrošnike krepko udarile po žepu. Najprej nove naročnike, ki so z operaterji kabelske, IP ali satelitske televizije sklenili naročniško razmerje, da bi lahko še naprej gledali do nedavnega brezplačna komercialna televizijska programa Pop TV in Kanal A. Najkasneje v dveh mesecih bo višje položnice prejela tudi večina dosedanjih naročnikov, ki imajo v paketih vključeno televizijo. Cene širokopasovnih storitev v Sloveniji so med najdražjimi v EU, zato so napovedane podražitve kaplja čez rob. Pristojni državni organi ob tem gledajo stran ali pa se problema lotevajo na napačnem koncu.