Največji lov na frekvence se začenja

Slovenija je na pragu največje podelitve radiofrekvenčnega spektra v zgodovini države. Potem ko je vlada 27. decembra 2013 dala soglasje k rezerviranim (izklicnim) cenam, bo Agencija za pošto in elektronske komunikacije predvidoma še letos objavila javni razpis za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev v radiofrekvenčnih pasovih 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz in 2600 MHz.

Vse glasnejše kritike dražb radijskega spektra

Dražbe frekvenc so se uveljavile kot glavni način podeljevanja radijskih frekvenc. Nekatere so zelo kompleksne, kot na primer kombinatorične dražbe. Naraščajoča kompleksnost in dolgotrajne priprave upočasnjujejo podeljevanje radijskega spektra. Številna pravila, ki jih določajo regulatorji, pa lahko negativno vplivajo na izide dražb ter na strukturo in konkurenčnost trga. Izbiro formata dražb in pravil krivijo za neuspehe letošnjih dražb. Kritiki so vse glasnejši in v ZDA so zaradi tega za eno leto premaknili izvedbo napovedane dražbe frekvenc v 700 MHz pasu. Poglejmo nekaj najbolj razvpitih primerov.

Potrebujemo učinkovite in uspešne regulatorje

Slovenija ima nepregledno množico specializiranih regulatorjev, nima pa učinkovitega sistema njihovega upravljanja. Nad večino regulatorjev tudi nima pravega nadzora. Neodvisnost brez nadzora odpira vrata posebnim interesom, da ugrabijo regulatorje in pravila igre krojijo po svoji meri. Ugrabitvi so najbolj izpostavljeni prav specializirani regulatorji.

Ugrabljeni regulatorji

Dobro desetletje po liberalizaciji telekomunikacijskega trga je Slovenija po nekaterih kazalnikih med najslabše razvitimi članicami Evropske unije. Celo države, ki smo jih pred petnajstimi in več leti uvrščali med manj razvite, so telekomunikacijsko danes razvitejše od Slovenije. Zalomilo se nam je tako v storitvenem kot v proizvodnem delu telekomunikacijske industrije. Nekaj svetlih izjem nas ne sme odvrniti od identifikacije problemov in njihovega reševanja. Kaj se je zgodilo?

Spletne storitve morajo biti dostopne vsem

Vsa spletišča organov javnega sektorja in osnovne spletne storitve morajo biti dostopne vsem državljanom. Odbor za notranji trg Evropskega parlamenta je na sestanku 28. novembra sprejel ambiciozna dopolnila predloga direktive, ki bo omogočila, da bo več kot 100 milijonov državljanov s težavami pri dostopu do spletišč lahko dostopalo do informacij in uporabljalo spletne storitve, kot je e-dohodnina.

Internet spodbuja večjo vključenost ljudi na vseh področjih. Vse več vsebin in storitev je dostopnih prek spleta, ne le zaradi stroškovne učinkovitosti, ampak tudi zaradi novih poslovnih modelov in spremenjenega načina življenja. Zato je zelo pomembno, da dostop omočimo vsem prebivalcem – poskrbeti moramo za vključenost ne le invalidov, temveč tudi vse bolj starajočega se prebivalstva.

Evropski parlament danes o prihodnosti odprtega interneta

Odbor Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energijo (ITRE) na današnjem sestanku obravnava predlog uredbe Evropske komisije o ukrepih za enotni trg elektronskih komunikacij. Na zasedanju konec oktobra je Evropski svet že podprl ambiciozni načrt za vzpostavitev enotnega digitalnega trga do leta 2015, katerega osnovni cilj je povečati gospodarsko rast in ustvariti nova delovna mesta.

Podjetja in državljani bi imeli na enotnem trgu dostop do elektronskih komunikacijskih storitev povsod v Uniji, ne glede na to, kje se zagotavljajo, brez čezmejnih omejitev ali neupravičenih dodatnih stroškov. Prosto bi lahko izbirali tudi ponudnike storitev. Predlog o enotnem digitalnem trgu je med uporabniki elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev naletel na odobravanje po vsej Uniji. Uporabniki pa izpostavljajo nekatere ključne elemente v predlogu uredbe, ki predstavljajo bistven poseg v doslej uveljavljene pravice.

Clouds over Telekom Slovenije privatisation plan

The Slovenian Compensation Company (SOD) appointed Citigroup Global Markets Limited as a financial advisor for the privatisation of Telekom Slovenije. The agreement was signed on 30 October 2013. The Slovenian government is determined to sell Telekom Slovenije (LJSE:TLSG) by the end of 2014. This is the third time the Government has considered selling the state’s stake in the incumbent telecommunications operator. In May, it prepared a privatisation plan with a set of 15 companies, including Telekom Slovenije, to be sold off. The National Assembly approved the privatisation plan on 21 June 2013.

State ownership in European telecommunications incumbents

The European Union (EU) is traditionally neutral on the ownership of enterprises and Member States are free to choose the forms of ownership of their enterprises (European Economy). Privatisation is not part of any legal obligations related to the electronic communications regulation. However, most of the European telecommunications operators have been privatised during the privatisation wave of 1980-90s, spurred by liberalisation.

Slovenia is in a group of five EU Member States that have retained majority state ownership of their incumbent telecommunications operators: Luxemburg (100%), Cyprus (100%), Slovenia (72% plus an additional approx. 3% indirect stake), Belgium (53,51%) and Latvia (51%).

A timeline of Slovenian 4G spectrum assignment process

Slovenian lawmakers adopted a decision to assign frequencies in the 800 MHz band, a so called digital dividend, for mobile broadband in 2007. They were ambitious and wanted to launch mobile broadband services in the 800 MHz band already in 2011. Six years later and more than seven years after the adoption of the underlying strategy, we are still far from assigning frequencies. We have not got even a complete mobile auction information memorandum. The Slovenian National Regulatory Authority (NRA) requires changes in auctioning provisions of the recently adopted Electronic Communications Act, which may lead to further delays.

Europe needs a coherent and coordinated radio spectrum policy

The mobile broadband has become the most dynamic ICT market and much more important than the underlying technology. It has a transformational impact, driving far-reaching social and economic transformations through new services and changes in consumer habits. It is changing the way we live and work. Europe was once a leader in mobile communications, but has in recent years fallen behind South Korea, Japan, Australia and United States, where markets now enjoy much higher penetration rates of 4G mobile broadband communications than in Europe.

Reasons for the low take-up of mobile broadband in Slovenia

The latest global broadband report, released on Saturday by the United Nations Broadband Commission, reveals an astonishingly high global growth rate in mobile broadband subscriptions of some 30%. This is the highest growth rate of any ICT. In 2012, it exceeded fixed broadband subscriptions by a ratio of 3:1 (up from 2:1 just two years ago).

Slovenia has dropped seven ranks in mobile broadband penetration to 43rd place in the 2013 global broadband report. The decline is in large part attributable to a slower adoption of mobile broadband technology despite the growth of subscriptions in 2012 was still remarkably high at 26,6%. Slovenia has lost two places and is 22nd amongst 28 EU member states. What is worrying is the gap between the economies with highest mobile broadband penetration that is three times higher than in Slovenia.

Telekom Slovenije – a brief history of its privatisation

Telekom Slovenije, one of Slovenia’s largest and most important business groups, has successfully resisted privatisation since its separation from PTT Slovenije in 1995. Both privatisation attempts were marked with strong opposition against privatisation. For proponents of state ownership Telekom Slovenije has been a strategic company and valuable state’s crown jewel that should remain state-owned. This is the third time the government has considered selling its stake in the incumbent telecommunications operator. The government seems to be determined to carry out the privatisation of Telekom Slovenije. However, its privatisation plan is likely to face strong opposition which is already growing.

The first privatisation attempt – a missed peak of the telecom hype

The first attempt to privatise Telekom Slovenije was made between 1999 and 2001. The government started the privatisation process in 1999 and appointed members of the privatisation commission. In 2000, it hired the consultancy firm PriceWaterhouseCoopers (PWC) that prepared three privatisation models. Each envisaged a reduction of the state’s stake in Telekom Slovenije below 50% either immediately or in a short run of two to three years. 

Minister Pikalo would sell Telekom Slovenije without infrastructure

The Slovenian minister for electronic communications Jernej Pikalo has recently announced that he is going to propose structural separation of Telekom Slovenije. The announcement has come as a surprise as there had been no prior consultation on the issue, neither within the government offices nor publicly with other stakeholders. Besides, Telekom Slovenije has been on a list of state-owned companies for sale and the Parliament has already approved the government’s privatisation plan. The next step in privatisation was made at the end of August when shareholders, the majority of them state-owned companies, signed an agreement to sell a combined stake of 72,75% in Telekom Slovenije, which is valued at EUR 710 million at current market price. The state’s stake is worth EUR 517 million.

Slovenia lacks telecoms network investment

The Slovenian electronic communications sector has lost much of its steam between 2008 and 2011. The sector's investment, driven by infrastructure competition and fibre deployment, peaked in 2008 at EUR 401 million, accounting to 32,6% of the sector's revenue (Figure 1). The investment then fell to EUR 120 million in 2011, representing only 9,8% of the sector's revenue, which placed Slovenia in the last position among the EU Member States (Figure 2). Investment in the electronic communications sector recovered to EUR 173 million in 2012, reaching a level of 14,3% of the sector's revenue.

Škodljivo zavlačevanje pri mobilnih širokopasovnih storitvah

Evropska komisija je ta teden sporočila svojo odločitev, s katero je zavrnila prošnjo Slovenije za odlog uporabe frekvenčnega pasu 800 MHz za brezžične širokopasovne povezave. Skladno z evropskim večletnim programom politike radijskega spektra, sprejetim 14. marca 2012, bi Slovenija postopek odobritve za uporabo tega frekvenčnega pasu morala izpeljati do 1. januarja 2013. Po sedanjih načrtih agencije se komercialna uporaba verjetno ne bo pričela pred letom 2015. Ob zapletih v postopku odobritve, s katerim se omogoči uporaba pasu za elektronske komunikacijske storitve, ki niso radiodifuzija, pa se lahko komercialna uporaba pomakne še bolj v prihodnost.

Ključne tožbe proti Telekomu v rokah ene sodnice

V današnji izdaji Dnevnika novinar Tomaž Modic piše o spremembi, ki se je zgodila v vodenju sodnih postopkov v odškodninskih tožbah proti Telekomu Slovenije, zaradi kršenja protimonopolne zakonodaje. Vodenje postopkov v štirih največjih tožbah, v katerih konkurenčni operaterji od Telekoma Slovenije zahtevajo plačilo skupno več kot 400 milijonov evrov odškodnine, je prevzela ljubljanska okrožna sodnica Lidija Smolar.

Po objavi prispevka sredi aprila, je Okrožno sodišče v Ljubljani v začetku maja s spremembo razporeda sodnikov za leto 2013 oblikovalo specializirano skupino sodnikov, ki se bodo ukvarjali izključno s spori na področju varstva konkurence. Odločitev o oblikovanju specializirane skupine je morda korak v pravo smer, saj se bodo sodniki lahko specializirali in ciljno usposabljali. To bi lahko omogočilo tudi hitrejše in kakovostnejše sojenje. 

Slovenian telecoms regulator decided to reduce market transparency

Informed consumers are essential to the fair and efficient functioning of electronic communications markets. In well-functioning markets, consumers are able to compare service plans and pricing and switch between services. For consumers to make informed decisions, they need to understand the price and quality of their options. Therefore, they need to be provided with factual information on which to base their choices.

In Slovenia, consumers do not have access to independent advice and guidance to help them make informed decisions about communications products and services and to choose between service providers. They even do not have access to accurate, comprehensive and up to date pricing and service plan information provided in one place.

Elektronske komunikacijske storitve in oprema za invalide

Na osnovi 5. točke drugega odstavka 115. člena in 135. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur.l. RS, št. 109/2012; ZEKom-1), sledeč dopolnitvi člena 7 in členu 23a Direktive 2009/136/ES ter ugotovitvam združenja evropskih regulatorjev BEREC, je treba dopolniti Uredbo o ukrepih za končne uporabnike invalide (Ur.l. RS, št. 92/2010).

Dosedanja Uredba o ukrepih za končne uporabnike invalide predpisuje le ukrepe za izvajalca univerzalne storitve. Na osnovi 135. člena ZEKom-1, sledeč členu 23a Direktive 2009/136/ES, pa bi določene tehnične in funkcionalne zahteve glede ukrepov za končne uporabnike invalide lahko naložili tudi ostalim izvajalcem elektronskih komunikacijskih storitev. S tem bi končnim uporabnikom invalidom zagotovili enakovreden dostop do elektronskih komunikacijskih storitev, ki je enakovreden dostopu večine končnih uporabnikov, in možnost, da izbirajo med izvajalci in storitvami, ki so na voljo večini končnih uporabnikov.

Skladno s tem se Vladi Republike Slovenije pri pripravi Uredbe o ukrepih za končne uporabnike invalide ni treba omejiti zgolj na izvajalca univerzalne storitve, ampak bi določene ukrepe (vezane na določene storitve ali ponudnike storitev) lahko predpisala tudi za druge izvajalce elektronskih komunikacijskih storitev.

Competition protection in the interest of the private sector or of the state?

Telekom – The Impregnable State Fortress

Last month, the Ljubljana District Court issued its ruling, completely dismissing T-2’s damages claims against Telekom Slovenije in the amount of 130 million euros. T-2 filed its lawsuit already six years ago against Telekom Slovenije over alleged anti-competitive actions, which, it claimed, prevented it from successfully entering the internet services market. The main hearing did not get underway until January of this year, but it finished in just an hour and a half, so the ruling was no surprise. At the hearing, the judge did not even ask the question of whether or not the claims of Telekom’s abuse of dominant market position were founded, but first verified that T-2 had submitted enough evidence to calculate the damages. Since the judge was of the opinion that a solid cubic meter of documents was insufficient, she completed the proceedings without even giving T-2 an opportunity to submit additional evidence for its claims. With such a conclusion to the case in which the parties submitted to the court a total of three thousand pages of written materials over the course of six years and over five thousand pieces of evidence, one has to ask the question, what poses the greatest obstacle to competition: Telekom, the Civil Procedures Act, or Slovenian courts themselves? Or is this a concerted action?

Is Telekom not guilty?

Telekom’s management continues to insist that it has always adhered to Slovenian legislation, and that it has not violated any competition rules. Yet the facts suggest otherwise. Telekom’s competitors have been fighting against its anti-competitive activities and abuse of dominant market position since 1996. In these fifteen years, at least a dozen proceedings have been initiated before the Slovenian Competition Protection Agency (previously the Competition Protection Office). The Agency has never been particularly keen on investigating Telekom’s alleged abuses, as the proceedings for establishing the existence of infringements have always been dragged out longer than stipulated by law, but it has nonetheless issued a few decisions.

Varstvo konkurence v zasebnem interesu ali v interesu države?

Telekom – nepremagljiva državna trdnjava

Okrožno sodišče v Ljubljani je prejšnji mesec razglasilo sodbo, s katero je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek operaterja T-2 proti Telekomu Slovenije v višini sto trideset milijonov evrov. T-2 je vložil tožbo že pred šestimi leti zaradi domnevnih protikonkurenčnih dejanj Telekoma Slovenije, ki naj bi mu preprečevala uspešen vstop na trg internetnih storitev. Glavna obravnava se je začela šele letos januarja, vendar se je končala v pičli uri in pol, tako da je bila sodba pričakovana. Sodnica si na obravnavi sploh ni zastavila vprašanja, ali so obtožbe o telekomovih zlorabah prevladujočega položaja utemeljene, ampak je najprej preverjala, ali je T-2 predložil dovolj dokazov za izračun škode. Ker po njenem mnenju za dober kubični meter dokumentov ni bilo dovolj, je postopek zaključila, ne da bi T-2 dala priložnost, da dokaze ustrezno dopolni. Ob takšnem zaključku postopka, v katerem sta sprti stranki v šestih letih priprav skupaj napisali skoraj tri tisoč strani vlog in sodišču predložili prek pet tisoč dokaznih listin, se upravičeno zastavlja vprašanje, kdo je večji nasprotnik konkurence, telekom ali zakon o pravdnem postopku in slovenska sodišča? Ali pa ne gre morda za usklajeno delovanje?

Telekom ni kriv?

Telekomovo vodstvo vztrajno zatrjuje, da spoštuje slovensko zakonodajo in da ne krši konkurenčnih pravil. A dejstva govorijo drugače. Telekomovi konkurenti se že od leta 1996 borijo proti njegovim zlorabam prevladujočega položaja. V petnajstih letih je bilo proti telekomu pri javni agenciji za varstvo konkurence (prej urad) uvedenih vsaj ducat postopkov. Agencija pri obravnavanju telekomovih domnevnih zlorab ni bila posebej zavzeta, saj so postopki ugotavljanja kršitev vselej trajali dlje, kot je predpisovala zakonodaja, a je vendarle izdala nekaj odločb.

Ugrabljeni regulator

Vrhovno sodišče je v nedavni sodbi z dne 8. 11. 2012 v bistvenem delu ugodilo reviziji Telekoma Slovenije in spremenilo izpodbijano sodbo z dne 18. 10. 2010, izdano v upravnem sporu zaradi obnove postopka dodelitve radijskih frekvenc UMTS. Odpravilo je sklep agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) z dne 24. 6. 2010 in ji zadevo vrnilo v ponovni postopek.

V navzkrižju z zakonodajo

Apek je pri podelitvi radijskih frekvenc UMTS v letih od 2007 do 2010 večkrat kršil zakonodajo. Nazadnje z izdajo sklepov, ki jih je podpisal takratni vršilec dolžnosti direktorja Miha Krišelj, s katerima je zavrgel predloga Telekom Slovenije in Si.mobila za obnovo postopka.

V Objektivu dne 6. 11. 2010 sem pisal o vplivu interesnih omrežij, ki so ugrabila državo in Apek na področju politike in regulacije elektronskih komunikacij. Razkritje neurejenega delovanja Apeka in njegovih nestrokovnih odločitev je sprožilo žaljive odzive predstavnikov regulatorja, ki ga je tedaj kot v.d. direktorja še vedno vodil sporno imenovani Krišelj. Sodba vrhovnega sodišča potrjuje moje tedanje navedbe.

Telekom izgubil v boju za znamko centreks

Okrožno sodišče v Ljubljani je v sodbi z dne 12. februarja 2013 zavrnilo tožbo Telekoma Slovenije, d. d., ki je družbi T-2, d. o. o., očitala protipravno uporabo imena in znaka centrex. V lastni analizi spora smo takšen razplet napovedali. Sodni izvedenec je na zadnji obravnavi namreč potrdil, da je centreks (angl. centrex) generično ime, ki se v uradnih, strokovnih in drugih komunikacijskih sporočilih uporablja kot oznaka za vrsto telekomunikacijske storitev, ki pojasnjuje funkcionalnost zasebne telefonske centrale v omrežju posameznega telekomunikacijskega ponudnika.

Družba T-2 je na svojih spletnih straneh uporabila znak IP centrex za lastne storitve in v tabeli objavila primerjavo s ponudbo družbe Telekom Slovenije, ki jo je trgu ponujala pod blagovno znamko centreks. Telekom Slovenije, ki je zakoniti imetnik znamke centreks, je v tem gospodarskem sporu družbi T-2 očital nelojalno uporabo imena centrex z obrazložitvijo, da je ime te znamke preveč podobno imenu opreme njegove znamke ter da je družba T-2 z opisom te storitve zavajala potrošnike glede izvora blaga. Telekom Slovenije je za to zahteval odškodnino v višini 3,2 milijona evrov, kar skupaj z obrestmi od leta 2006 znaša 4,2 milijona evrov.

Telekom v boju za znamko centreks

V četrtek, 17. 1. 2013, se je na Okrožnem sodišču v Ljubljani zaključila glavna obravnava v zadevi Telekom Slovenije, d.d., proti T-2, d.o.o., (opr. št. IV Pg 1834/2011) zaradi prepovedi kršitve znamk centreks in Telekom Slovenije ter dejanj nelojalne konkurence. Gre za ponovno obravnavo iste zadeve, potem ko je Vrhovno sodišče Republike Slovenije dne 29. 3. 2011 delno ugodilo reviziji, ki jo je v tej zadevi vložil Telekom Slovenije (Sodba in sklep III Ips 30/2010). Sodbo pričakujemo v tridesetih dneh.

New Electronic Communications Act comes into force today

LJUBLJANA – A new Electronic Communications Act comes into force today. The act was adopted by the National Assembly on 20 December 2012 and published in the Official Journal on 31 December 2012. It transposes the revised European Union (EU) electronic communications framework into national legislation.

Ozadje neuspeha WCIT

Svetovna konferenca o mednarodnih telekomunikacijah (WCIT), ki je med 3. in 14. decembrom 2012 potekala v Dubaju v organizaciji Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), predstavlja največji neuspeh v zgodovini ITU. Svet je razdelila v dva tabora z različnimi pogledi na prihodnost interneta. Zaključne dokumente konference je podpisalo le 89 držav. Za 55 držav so bili bodisi nesprejemljivi ali pa so si vzele čas, da jih podrobneje preučijo.

ITU v politični bitki za nadzor interneta

Posodobitev mednarodnih telekomunikacijskih pravil (ITR) in prilagoditev internetni dobi je ITU soočila s sodobno realnostjo, s katero se okorela organizacija ni sposobna spoprijeti. Spreminjanje ITR so mnogi videli kot poskus uzakonitve nadzora interneta pod okriljem Organizacije združenih narodov (OZN), ki bi uvedel večji državni nadzor nad internetom ter ogrozil svobodo izražanja in zasebnost na svetovnem spletu.